Napovedali vojno vojni

»Napovejmo vojno vojni« je bila ena od misli, ki so bile izrečene na res dobro obiskanem večeru, ki sta ga v sredo v Kulturnem domu priredila SKGZ in krajevna sekcija ANPI-VZPI. Šlo je za koncert ob 80. obletnici osvoboditve in mednarodnem dnevu človekovih pravic. Pred polno dvorano goriškega hrama kulture je namreč nastopil partizanski pevski zbor Pinko Tomažič iz Trsta, ki je pod vodstvom Pie Cah, postregel s kopico partizanskih pesmi in pesmi upora.

V drugem delu koncerta se je tržaškim pevkam in pevcem pridružil še goriški ansambel The Maff, ki je udarnim pesmim zbora dodal še nekaj rokerskega »popra«, kar je publika z navdušenjem sprejela in si tudi dala duška z ritmičnim ploskanjem in prepevanjem refrenom. Naslov večera je bil Vsi združeni. Vsi bratje. To je bilo tudi osrednje sporočilo prireditve, ki se je kot edina v Gorici spomnila, da se je pred osemdesetimi leti končala velika morija druge svetovne vojne. Datum 12. december pa je bil izbran prav na obletnico mednarodnega dneva človekovih pravic, ki je bil izglasovan leta 1948. To je v svojem uvodnem pozdravnem nagovoru izrekel predsednik Kulturnega doma Igor Komel, ki je večer postavil med pobude, ki nas povezujejo preko vseh meja in prenašajo vrednote v smislu izreka »Kultura osvoboditve-osvoboditev kulture«. Nagovoril je številne goste borčevskih in družbeno-političnih krogov z obeh strani meje: poseben pozdrav je namenil predstavnikom slovenske borčevske zveze z avstrijske Koroške. Povedal je še, da je večer namenjen tudi nabirki sredstev za pomoč palestinskim otrokom.

Pred koncertom sta publiko nagovorila goriški zgodovinar Alessandro Cattunar in prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. Najprej je pred mikrofon stopil zgodovinar Cattunar, ki je 80-letnico postavil med pomembne datume, ki na obmejnem območju še pridobijo na pomembnosti. NOB, je poudaril govornik, je združil veliko ljudi različnih jezikov, ki so skupno premagali zlo fašizma in nacizma. Šlo je za težke izbire in preizkušnje prebivalstva, ki je edino v skupnem boju videlo možnosti za zatrtje črnih diktatur. Složno je dočakalo osvoboditev, a so velike sile imele svoje računice, tako da je ta prostor ponovno doživel ločitve in razdvojenost, ki sta se omilili šele v zadnjih časih. Kot zgodovinar, je pristavil Cattunar, si ne zna razlagati, kako si razglasov »Nikoli več!« ne znamo spremeniti v dejanja. Dogaja se ravno nasprotno! Do prevlade prihajajo populistični politiki, ki si vzpon in oblast krepijo prav s poudarjanjem nacionalizma in homofobije. Zgodovina nas ni ničesar naučila, le-ta pa nam obenem vseeno služi in nam pomaga, da najdemo odgovore na nakopičena vprašanja.

Kaj pa človekove pravice?

Predsednik Milan Kučan je večino svojega govora posvetil človekovim pravicam in se vprašal, če so le-te še upoštevane. Veliko znakov kaže, da kljub svečanim razglasom, ni tako in da so te pravice prevečkrat vsiljene skozi silo močnejšega. Vsi brezbrižno opazujemo grozote, ki se dogajajo po svetu in ... potuhnjeno molčimo. Povedal je še, da tudi sam spremlja degradacijo človekovih pravic in spreminjanje deklaracije, ki je bila temeljni gradnik odnosov v življenju ljudi, narodov in držav po apokalipsi druge svetovne vojne. Deklaracija slej ko prej postaja že arhivski dokument brez praktične vrednosti. Ob tem se je zaustavil tudi na pravicah, ki naj bi jih manjšine uživale v raznih državah. Glede Slovenije, je poudaril Milan Kučan, je to zelo dobro urejeno, medtem ko nekatere druge države se z zaščitnimi zakoni in upoštevanjem le-teh, ne morejo ravno pohvaliti. Zaustavil se je tudi na vojnih žariščih, ki vsak dan zahtevajo veliko žrtev nedolžnih ljudi. Znamo reči »Zbogom orožje!«, se je vprašal govornik in vprašanje podkrepil še z zahtevo, naj se vojnim hujskačem upremo z besedami in protesti in naj se ti protesti oblastnikom glasijo: »Teh grozot ne počenjajte v imenu nas – naroda!«

Sledil je poldrugo uro dolg koncert, ki se je prepletal z dvojezičnimi mislimi recitatork s poudarjenim antifašističnim pečatom. Partizanski zbor in skupina The Maff sta dvorano preplavila z navdušenjem, sam nastop pa so pevci posvetili spominu na ustanovitelja in dolgoletnega pevovodjo zbora, Oskarja Kjudra. Koncert partizanskih napevov se je seveda zaključil z že ponarodelima pesmima Vstajenje Primorske in Bella ciao, ki ju je stoje odpela vsa dvorana.