Sreda, 24 april 2024
Iskanje

Dragocena dediščina naj postane javna last

Pobuda o odkupu hiše Šorli – Bratuž

Gorica |
22. jun. 2021 | 9:00
Dark Theme

Na pet ključnih naslovov so v ponedeljek Vera Tuta Ban, Marija Mercina in David Bandelj poslali pobudo za ohranitev in ovrednotenje kulturne dediščine družine Šorli – Bratuž. Pobuda, ki jo podpirajo tudi SKGZ in SSO, EPK in dvainpetdeset podpornikov, med njimi so predstavniki številnih inštitucij in ugledni posamezniki z obeh strani meje, je bila poslana slovenskemu predsedniku Borutu Pahorju, ministru za kulturo Vasku Simonitiju, sekretarju na ministrstvu za kulturo Silvestru Gabrščku, ministrici Heleni Jaklitsch in slovenskemu generalnemu konzulu v Trstu, Vojku Volku.

Podpisani trije pobudniki se v pismu zavzemajo za ohranitev in nakup hiše Šorli – Bratuž. Domačija, ki se nahaja le nekaj korakov od državne meje in Trga Evrope / Transalpine, je izredna kulturna in zgodovinska dediščina, ki bi jo morali ohraniti, navajajo Vera Tuta Ban, upokojena profesorica, nečakinja Ljubke Šorli in sedanja solastnica hiše, Marija Mercina, upokojena profesorica in pisateljica ter David Bandelj, profesor, zborovodja in pesnik.

»Zaradi svojega umetniškega dela, trpljenja in preganjanja v času fašizma ter etične drže sta glasbenik Lojze Bratuž in njegova žena pesnica, učiteljica in urednica Ljubka Šorli že pred desetletji postala mit. Hišo je mlademu paru kupila nevestina mama Alojzija. Po Bratuževi nasilni smrti leta 1937 je v njej živela vdova Ljubka z otrokoma Lojzko in Andrejem. Med vojno je doživela, da so jo ločili od otrok, zaprli in mučili,« so usodo Šorlijeve in Bratuža v pobudi opisali podpisniki in v nadaljevanju orisali tudi, kakšen pomen je imela hiša na naslovu Ugo Foscolo 16 na kulturno življenje v Gorici. Tam so se še po končani vojni, vse do smrti obeh potomcev srečevale pomembne slovenske, italijanske in furlanske osebnosti iz sveta kulture, znanosti, političnega in verskega življenja.

»Naj še dodamo, da naša prizadevanja vodijo v smer, da bi bili v spodnji etaži hiše spominsko urejeni prostori družine Šorli – Bratuž, stanovanje v zgornji etaži pa bi lahko bilo rezidenca za gostujoče umetnike ali pa oddano v najem nekomu, ki bi bil obenem kustos objekta. Seveda je potrebno hišo najprej odkupiti in tu bi rabili vašo pomoč oz. nasvet, saj iščemo možnosti na državni ravni, kako to izvesti,« so še zapisali podpisniki pobude in poleg priložili seznam dvainpetdesetih podpisnikov podpore: med njimi so številna ugledna imena, kot so Karl Bonuttti, Jože Pirjevec, Marija Pirjevec, Boris Paternu, Tatjana Rojc, Boris Pahor, Miroslav Košuta, Marko Kravos ter institucije, kot na primer Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici, Kulturni dom Gorica, Narodna in študijska knjižnica Trst, Tržaško knjižno središče, novogoriška območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, novogoriška JSKD in ZKD ter, kot omenjeno, številni drugi ugledni posamezniki in inštitucije.Podporo je posebej pisno izrazila tudi Neda Rusjan Bric, umetniška vodja Evropske prestolnice kulture GO! 2025. »Če bodo prizadevanja uspešna, bo ekipa EPK GO! 2025 sodelovala in sofinancirala programe, ki bi se v hiši in na posestvu izvajali ter jih umestila v uradni program Evropske prestolnice kulture Nova Gorica – Gorica,« je zapisala Rusjan Bričeva.

Na ministra Vaska Simonitija pa sta Ksenija Dobrila, predsednica SKGZ in Walter Bandelj, Predsednik SSO posebej naslovila dopis, v katerem povzemata pobudo tem, da bi dediščina Šorli-Bratuž – tako hiša kot zgodovinsko gradivo, ki je v njej shranjeno - postala javna last.

»Dediči namreč želijo, da bi mladim rodovom posredovali vrednote, ki so bile vodilo Bratuževe družine. V ta namen se pogovarjajo z nekaterimi slovenskimi institucijami tako v Italiji kot v Sloveniji, da bi prevzele knjižni fond, muzikalije, zgodovinske dokumente in korespondenco,« sta zapisala Dobrila in Bandelj ter dodala, da gre na skupno dediščino čezmejnega prostora gledati v smeri čezmejne integracije obeh Goric v eno samo mesto in v naziv EPK 2025.

»Vredno razmisleka bi bilo za nas torej predvideti možnost, da Republika Slovenija odkupi stavbo. Zelo podpiramo predlog, da bi Bratuževa hiša postala del slovenske kulturne dediščine in imovina slovenske države in zato bosta krovni organizaciji Slovencev v Italiji prepričano podprli vse načrte, ki bi jih Ministrstvo za kulturo lahko razvijalo v korist te pomembne narodne dediščine,« sta dopis zaključila Dobrila in Bandelj.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava