Četrtek, 28 september 2023
Iskanje

EPK 2025 je za Gorico zadnji vlak

Predsednik Trgovinske zbornice Antonio Paoletti kritično o pripravah na Evropsko prestolnico kulture

Gorica |
7. jun. 2023 | 6:25
Dark Theme

»Evropska prestolnica kulture leta 2025 je za Gorico zadnji vlak, ki ga ne smete zamuditi. Toda v mestu ni občutiti pravega vzdušja. Ali sploh verjamete v EPK? Morate se zbuditi in se aktivirati, vsi: občani, trgovci, obrtniki, potrebni bodo prostovoljci. Pa taksisti. Prišli bodo turisti, v Gorici pa ne najdeš taksista...«

Predsednik Trgovinske zbornice za Julijsko krajino Antonio Paoletti je bil predsinoči gost katoliškega društva Visionari v Podturnu na razgovoru o perspektivah za gospodarski preporod Gorice. Z izzivom glede EPK je razdelil številne poslušalce. Nekateri so mu prikimavali, drugi so užaljeno ugovarjali, da je goriško družbeno tkivo živo in aktivno, veliko je društev in načrtov. Kar pri EPK manjka, sta načrtovanje in koordinacija: društva, občani, podjetniki lahko kaj prispevajo, načrtovati pa mora politika. Riba torej smrdi pri glavi. V odzivu na te kritike je Paoletti soglašal. Kar nekaj očitkov je letelo na občino, eden dokaj neposreden. »Županu Rodolfu Ziberni sem svetoval, naj najame menedžerja za organizacijo EPK. Odvrnil mi je, da ni potreben, da bodo že znali poskrbeti sami. Toda za razliko od Matere do danes Gorica še ni pridobila enega samega velikega sponzorja, ki bi vložil v EPK in mestu zagotovil promocijo in vidljivost.«

Občinskih upraviteljev na debati ni bilo, le iz Nove Gorice je prišel prisluhnit podžupan Anton Harej. Nehvaležna naloga zagovora uprave tudi v odziv na dodatne očitke nekaterih svetnikov opozicije je tako pripadla nebogljeni predsednici občinskega sveta Silvii Paoletti, ki se je iz zadrege izmotala rekoč, da »vsi moramo bolj ljubiti Gorico in biti nanjo bolj ponosni.« Karkoli naj to pomeni. Morda je preslišala nekdanjega deželnega odbornika Maria Brancatija, ki je malo prej trdil, da smo Goričani preveč provincialni, vrtičkarski, brez poguma.

Univerza se še ni razvila

Antonio Paoletti je na spodbudo organizatorjev Adelina Adamija in Roberta Furlanuta govoril o še neizkoriščenih gospodarskih adutih. Mednje sodi univerza, v katero Trgovinska zbornica veliko vlaga, četudi rektorja videmske in tržaške univerze zelo počasi izpolnjujeta obveze o razvoju goriškega univerzitetnega središča. Bežno je omenil univerzitetni konzorcij, ki naj bi usklajeval te načrte, a ga dejansko ni, še bolj bežno zavrženo investicijo v konferenčni center (pri kateri je imela prste vmes tudi Trgovinska zbornica, op. ur.) in pomanjkanje študentske menze, ki bi jo Trgovinska zbornica tudi financirala z 2-3 milijoni evrov, je pa menda še nerešeno vprašanje upravljanja.

Gorica lahko stavi na logistiko, mora pa se pogumneje vključiti v sistem, ki sega od Fernetičev do Červinjana, brez bojazni, da jo večji Trst pogoltne, je dejal Paoletti in kot pozitivne zglede navedel združitev goriške in tržaške Trgovinske zbornice, prodajo tržiške luke Tržaški pomorski oblasti, povezovanje industrijskih con. Vsi imajo korist, ko se povežejo v sistem, pri Sdagu bi Gorica poleg prometa in povezanih dejavnosti lahko pridobila center za visoko usposabljanje v logistiki.

Zapravljene priložnosti

Velika priložnost je aerovesoljski okraj, v katerega vlaga Trgovinska zbornica. Obsegal naj bi raziskovalne in proizvodne dejavnosti na področju letalstva, vesoljske tehnologije, proizvodnjo dronov in drugo. Goriško letališče bi bilo idealna lokacija, verjame Paoletti. Po drugi strani pa je Gorica zapravila nekatere priložnosti. Mednje predsednik Trgovinske zbornice uvršča spodleteli načrt, da bi mestno tržnico preuredili v elitno enogastronomsko strukturo. Nekaj podobnega zdaj načrtujejo v Gradežu in v Koprivnem, kjer bodo v vili Russiz pridobili 52 luksuznih sob za elitni turizem. V Gorici pa manjka plan za turizem, ni nočitvenih kapacitet, ni investicij, ni podjetnikov, kar je v luči EKP 2025 nedopustno.

Paoletti se je v prostem pogovoru sicer spustil tudi na raven banalnih, skorajda kavarniških kvant, ko je modroval, da so mladi po pandemiji razvajeni, želeli bi lagodno življenje, žrtvovanje in delo nista več njihovi glavni vrednoti. V isti sapi je tudi priznal, da imamo v Italiji najnižje plače v EU in zato mladi bežijo v tujino. Gospodarstvo mlade potrebuje, manjkajo informatiki, inženirji, tehniki, dober zaslužek se obeta tudi obrtnikom, vzdrževalcem, poklicno usposobljenim v zdravstvu in sociali. Vlagati je treba v poklicno usposabljanje, na primer s podiplomskim zavodom ITS, ki ga v Gorici še ni. Kaj pa trgovina? Trgovinska zbornica je ciljala na outlet center okoli Raštela. Financirala je študijo, iskali so investitorja, a ga niso našli. Ni interesa, je priznal Paoletti, ni trga za tako ponudbo, ki ji kupce odjeda tudi rast spletne trgovine. Minili so zlati časi, ko je obmejna lega Gorici zagotavljala zavidljivo rento za njeno predimenzionirano trgovsko mrežo.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava