Petek, 16 april 2021
Iskanje

Evrope ne bo brez povezovanja

Prvi predsednik vlade samostojne Slovenije Lojze Peterle gost Srečanja pod lipami

Gorica |
5. dec. 2020 | 11:45
Dark Theme

»Z osamosvojitvijo Slovenije smo kot narod Slovenci dosegli najvišji politični cilj. Bil je poseben občutek, ki mu ni primere,« se spominja Lojze Peterle, četrtkov gost spletnega Srečanja pod lipami, ki sta ga priredila Krožek Anton Gregorčič in Kulturni center Lojzeta Bratuža. Ob bližajoči se okrogli obletnici slovenske osamosvojitve je prvi predsednik vlade samostojne Slovenije ter nekdanji zunanji minister in evropski poslanec v pogovoru s časnikarjem Julijanom Čavdkom preletel dogajanje pred tridesetimi leti in pomen, ki ga tisti dogodki imajo še danes. S pomočjo ekipe Radia Veritè je predavanje potekalo na Zoomu in so ga predvajali v živo na Facebook strani Krožka Antona Gregorčiča.

»Nikoli nisem sanjal, da bom predsednik vlade in tudi ob razglasitvi volilnih rezultatov sem se prepričeval, da nisem najbolj primeren za predsedovanje. Jožetu Pučniku sem tudi predlagal svojo vlogo: menil sem, da bi ateist ne imel takih težav v kulturnem boju, kot so pričakovale mene v naslednjih dveh letih,« je priznal Peterle, ki je zelo ponosen na zgodovinski uspeh politične koalicije na volitvah leta 1990.

V kratkem bo minilo trideset let od plebiscita, na katerem so 23. decembra 1990 Slovenci stopili skupaj in se odločili za samostojnost države. Ta dan izstopa v Peterletovih spominih zaradi zgodovinske pomembnosti, meni pa, da bi brez zmage koalicije na volitvah 8. aprila 1990 sploh ne prišli do te zgodovinske odločitve. »Uvod v plebiscit je zmaga Demosa. Za vlado se delo ni začelo z razglasitvijo rezultatov, ampak smo v tistem trenutku začeli aplicirati program, ki je bil že prej pripravljen. Plebiscit je samo postavil končni rob procesu osamosvajanja,« je povedal Peterle.

Kot zunanji minister je Peterle imel pomembno vlogo pri spletanju stikov z Italijo, eno izmed prvih držav, ki so priznale Republiko Slovenijo. V pogovoru s Čavdkom je izpostavil odnos, ki ga je imel s takratnim italijanskim predsednikom vlade Giuliom Andreottijem. Peterle ima tudi zasluge pri ustanovitvi mešane kulturno-zgodovinske komisije, ki je sestavila zgodovinsko poročilo o odnosih med Italijo in Slovenijo. Predlagal jo je takratnemu italijanskemu zunanjemu ministru Colombu. »Ustanovitev komisije mi je v velik ponos, čeprav člani na začetku niso mogli zediniti mnenj, saj italijanski zgodovinarji niso poznali našega zgodovinopisja,« je dejal Peterle.

S trenutnim stanjem v Evropski uniji ni najbolj zadovoljen, saj »ne diši več po duhu povezanosti in po velikih načrtih« kot ob podpisu Lizbonske pogodbe leta 2007, ko je še sedel v Evropskem parlamentu. »Govori se, da potrebujemo več Evrope, ampak je ne bo brez povezovanja in še manj, če smo razklani tudi v naši državi,« je povedal.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava

$tempAlt.replaceAll('"','').replaceAll('<p>','').replaceAll('</p>','').replaceAll('<br>','').replaceAll('<br/>','').replaceAll('<br />','').trim()

Kaj me najbolj skrbi v obdobju pandemije?

5. apr. 2021 | 18:09
Zdravje
Omejitev osebne svobode
Gospodarska kriza
Pomanjkanje medosebnih odnosov
Cepljenje
Kdor zanikuje nevarnost virusa
Prikaz rezultatov

Glasovanje zahteva prijavo