Filmski festival Poklon viziji 2025 letos posebno bogat

Čezmejni filmski festival Poklon viziji bo med 7. in 12. oktobrom 2025 zaživel v somestju obeh Goric. Festival že vrsto let nudi prostor srečevanja občinstva in filmskih ustvarjalcev z obeh strani meje, letos pa – kot del uradnega programa Evropske prestolnice kulture GO! 2025 – prinaša še posebej bogat izbor vsebin.

Od trakov do algoritmov: digitalni horizonti ustvarjalnosti

Festival bo uvedlo slavnostno odprtje v torek, 7. oktobra, ob 18.00 v Kulturnem domu Nova Gorica. Večer bo v znamenju sekcije Visioni Private s slovensko premiero filma Še eno rundo, pa greva (Le città di pianura, 2025, 98’) italijanskega režiserja Francesca Sossaia, ki je bil prvič predstavljen na letošnjem festivalu v Cannesu. Po projekciji bodo ob 21.00 udeleženci dosegli EPIC district, in sicer železniški podhod postaje Nova Gorica, kjer bo v kupoli Ingeborg Bachmann potekala otvoritev video instalacije Horizons v sodelovanju s festivalom K3 iz Beljaka.

V sredo bo med 9.00 in 13.30 v Hiši filma potekal Mednarodni forum Trajnostna digitalna preobrazba za ustvarjalnost v soorganizaciji Motovile (Center Ustvarjalna Evropa v Sloveniji) z vrhunskimi strokovnjaki, med njimi dr. Angus Finney. Dogodek je hkrati tudi zaključek projekta Go Green Cinema v okviru EPK GO! 2025.

Mojstra časa in spomina: Béla Tarr in Yervant Gianikian

Letošnjo nagrado Darko Bratina podeljujejo dvema cineastoma – madžarskemu filmskemu virtuozu Béli Tarru in Yervantu Gianikianu, ki je ustvarjal v tandemu z Angelo Ricci Lucchi vse do njene smrti leta 2018. Njuna dela bodo na ogled v času festivala. V sredo zvečer bo na sporedu Gianikianova mojstrovina Frente a Guernica, v soboto pa še filma Prigionieri della guerra in I diari di Angela – Noi due cineasti. Capitolo terzo. Posebno mojstrsko delavnico bo Gianikian posvetil razkrivanju zakulisja svojega dela in pokazal, kako lahko stari filmski trakovi postanejo opomin in hkrati obljuba prihodnosti. »Obstaja konceptualna analogija med žrtvami vojne, razpadanjem filmskega traku in nevarnostjo pozabe. Poskušamo rešiti tako ljudi kot podobe pred tem, da bi bili pozabljeni,« pravi Gianikian. Skupaj z Angelo Ricci Lucchi je namreč več kot pol stoletja raziskoval skrite plasti filmskih arhivov in odkrival temne usedline zgodovine, kolonializem, vojne, izgnanstva in pozabljene množice, zato je njun opus še kako dragocen tudi danes. Petkov izbor palestinskih in iranskih kratkih filmov pa bo še posebej zarezal v aktualni trenutek. Je dejanje solidarnosti z ustvarjalci in vnovičen dokaz, da film ni le umetnost, ampak prostor upora in ohranjanja dostojanstva.

Drugo mojstrsko delavnico bo v petek, 10. 10., v Hiši filma izvedel priznani direktor fotografije in filmski ustvarjalec Daniele Ciprì, ki bo slušateljem predstavil svoje začetke z nizkocenovnimi kamerami in kasnejše prilagajanje novim tehnologijam, vključno z uporabo umetne inteligence ter sodelovanjem z velikimi režiserji, med drugimi Marcom Bellocchiom.

Kratki filmi, veliki svetovi

Udeležence dogodkov čaka skrbno izbran mozaik programskih sklopov od intimnih zgodb do družbeno angažiranih pogledov na svet. V sodelovanju s festivalom Dokufest iz Prizrena pripravljajo tudi pregled kosovskega novega vala kratkega filma, ki drzno odpira družbena vprašanja, raziskuje identiteto in prinaša svež, avtentičen ustvarjalni izraz mlade generacije avtorjev. Ljubitelje filmske dediščine pa čaka poseben dialog kratkih mojstrovin Francija Slaka in Roberta Rossellinija, ki sta ga zasnovala kuratorja Mila Lazić in Žiga Brdnik.

Četrtkov večerni program bo posvečen omnibusu kratkih filmov v sklopu projekta Naš vsakdanji kino, ki so letos nastali v produkciji Kinoateljeja in bili posneti na Goriškem. Ob umetniškem mentorstvu režiserja Alessandra Comodina in v dialogu s knjigo Naš vsakdanji kino Sandra Scandolare je pet avtorjev — Jan Devetak, Ester Ivakič, Otto Lazić-Reuschel, Laura Samani in Francesco Sossai — razprlo mejo v polifonski portret mesta.

Manjkala ne bo niti kratkometražna večdnevna stalnica Prvi Poleti. Poleg tekmovalnega programa se bodo tradicionalno s svojimi deli predstavili dijaki iz Nove Gorice, Gorice in Beljaka, še posebej bogat pa je letošnji študentski program, saj so se študentom iz Nove Gorice, Vidma, Ljubljane in Zagreba pridružili še kolegi z rimske akademije RUFA.

Za zaključek pa se v nedeljo, 12. oktobra, obeta več kot sedemurna mojstrovina Sátántangó (1994, 7 ur 19 min), delo madžarskega filmskega virtuoza Béle Tarra, ki ji bo sledilo uvodno predavanje Aljaža Škrlepa. Da bo filmska ekstaza lažje vzdržna, bo poskrbljeno tudi za vmesno okrepčilo. Tarr se bo festivalu pridružil v drugi polovici novembra, ko bo vodil mojstrsko delavnico, ob tej priložnosti pa mu bodo organizatorji osebno predali nagrado Darko Bratina. Ali kot je zapisal režiser: »Vse, kar ostane, je čas. To je verjetno edino, kar je še pristno – sam čas: leta, dnevi, ure, minute in sekunde.«