Intimno in razigrano glasbeno doživetje

Glasbena srečanja v duhu ljudsko obarvanih zvrsti, v intimnem okviru in za omejeno število poslušalcev, ki postanejo tako toliko bolj pozorni in odzivni: s to posrečeno formulo se je iztekel na tržiški trdnjavi tretji niz Terra sospesa (Lebdeča zemlja). Prizorišče je »lebdeča oaza« na vrhu griča, ozek prehod okrog trdnjave, od koder glasba objema stare zidove. Prireditev nosi naslov skladbe tržaškega glasbenega kreativca Aleksandra Ipavca, ki je skupaj z violinistom Simonejem D’Eusaniom tudi redni oblikovalec teh dogodkov. D’Eusanio je tudi umetniški vodja niza, ki ga prirejajo v sodelovanju z Občino Tržič.

Duo je v soboto zaključil letošnja srečanja v prisrčnem duhu, kot da bi se na pogovoru s prijatelji prepletale glasba in pripovedi. Vsaka skladba je imela namreč svoj uvod, ki je pospremil poslušalce na potovanje proti jugu in vzhodu sveta, od Makedonije in Argentine vse do Izraela. Izvajalca sta našla idealno sozvočje v načinu podajanja in v ustvarjalnem pristopu k glasbenemu ustvarjanju, ki je vedno tudi poustvarjanje, improvizacija, variacija, igra z zvoki, citati, melodijami. Neposredna komunikacija z občinstvom je za ta duo nekaj nujnega in naravnega, saj tudi priredbe velikokrat nastajajo iz iskrice navdiha, iz vzdušja, ki ga koncert ustvarja v določenem okolju in trenutku. Ciganska Vražja polka je nastala tako, a tudi ko gre za zapisane in že zelo znane skladbe, kot je Oblivion Astorja Piazzolle, je izvedba unikatna.Note so se na koncertu izmenjavale z zgodbami in anekdotami: o skladateljih in njihovih nazorih, o tangu, ki je tudi način življenja, o koncertih in druženjih, na katerih so se pojavile dobre glasbene zamisli. Duo je povabil tudi publiko, naj se udeleži igre in izbere zaporedje not, ki postane osnova za improvizacijo, da bi bili tako vsi skupaj soudeleženi pri ustvarjalnem trenutku, ki ima vedno prepoznaven – etno prizvok.