Kako goriški glasbeni šoli otrokom približujeta svet glasbe

Z začetkom šolskega leta se pričenja pouk tudi na glasbenih šolah. Za tiste, ki svojo glasbeno pot že poznajo, je to čas, da znova primejo v roke svoje glasbilo. Za najmlajše pa se odpira povsem novo poglavje: prvi obisk glasbene šole, spoznavanje različnih glasbil in morda tudi izbira tistega, ki jih bo spremljalo v prihodnjih letih.

Prav z namenom, da bi otrokom in njihovim staršem približali svet glasbe, sta v preteklih tednih dneva odprtih vrat pripravila tudi Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel in Glasbena matica v Gorici. Odziv je bil dober, pravita ravnateljica SCGV Emil Komel Alessandra Schettino in ravnatelj Glasbene matice Manuel Figheli.

Glasba kot orodje za razvoj

Glasbena matica je dan odprtih vrat v Gorici priredila prejšnjo soboto. Jutri, 25. septembra, v popoldanskih urah pa bo na sporedu v prostorih društva Jezero v Doberdobu. »Že pred tem so naši profesorji obiskali šole in tam predstavili delovanje Glasbene matice in pokazali raznorazna glasbila,«pravi ravnatelj Figheli. Pouk so na glasbeni šoli pričeli v ponedeljek, za vpisovanje in obisk šole pa je še čas. Sogovornik z veseljem opaža, da se tako starši kot otroci še zanimajo za glasbo. »To pomeni, da starši še verjamejo, da je glasba orodje za razvoj otroka, čeprav se ta napredek ne vidi takoj,« poudarja ravnatelj. Dokončnih števil še ni, toda vse kaže, da bo tudi letos cela Glasbena matica, od Trsta do Trbiža, štela okvirno 500 učencev in učenk.

Kakor običajno veliko zanimanja beležijo za klavir, kitaro in violino. »Kar precej novih vpisov pa imamo tudi za trobento, flavto, violončelo in harmoniko,« razlaga Manuel Figheli. Ob tem so na glasbeni šoli zelo zadovoljni z razredom harfe, ki je vedno polno zaseden. »Gre za ne ravno običajen instrument, ki pa je pri nas v zadnjih letih zelo priljubljen. Za to gre zasluga tudi neutrudljivi profesorici,« razkrije sogovornik.

Goriško glasbeno šolo obiskujejo predvsem otroci iz Gorice in okolice, nekaj jih je tudi iz Slovenije. »Imamo pa več primerov italijansko govorečih družin, ki so otroke vpisali v šole s slovenskim učnim jezikom in želijo, da bi le-ti tudi popoldanske dejavnosti opravljali v slovenskem jeziku,« razlaga ravnatelj.

Kar se tiče osebja, v glavnem nimajo težav, pravi Figheli. Poudari pa, da je bilo nekoč lažje, saj so se lahko po končanem šolanju v glasbeni šoli nekateri učenci že preizkusili s poučevanjem. Od leta 2011 pa je stopila v veljavo reforma, na podlagi katere je za poučevanje potrebno zaključiti konservatorij. »Na tak način kandidate, na katere smo računali, izgubimo za več let, potem pa ni rečeno, da se po konservatoriju spet vrnejo na šolo, da bi poučevali,« pravi Figheli.

Glasbena matica, ki v Gorici deluje tako v Trgovskem domu kot v KBcentru, bi z veseljem sprejela nove prostore, ki bi ji zelo koristili, pove ravnatelj. Toda trenutno na tem področju ni nobene novosti. »V kratkem bomo odprli nove prostore v Špetru, naslednje leto pa bomo praznovali 50-letnico delovanja Glasbene matice v Benečiji, tako da so v tem trenutku naše energije usmerjene v obeležitev tega pomembnega mejnika,«pojasnjuje Figheli. Tudi po EPK 2025 bo še prostor za večje projekte. Oktobra bodo sodelovali na festivalu Crossroads, julija pa na festivalu GoRise, ki predstavlja dediščino EPK2025.

Zbori potrebujejo prostore

Tudi ravnateljica SCGV Emil Komel v Gorici Alessandra Schettino pozitivno ocenjuje nedavni dan odprtih vrat, ki so ga priredili pred začetkom šolskega leta. Obisk je presegel pričakovanja, saj se je oglasilo veliko staršev in otrok, ki so si ogledali učilnice ter se pozanimali za predšolsko vzgojo in pouk instrumentov. Pri predstavitvah so dejavno sodelovali tudi sedanji učenci, ki so obiskovalcem iz prve roke opisali, kaj pomeni obiskovati glasbeno šolo. Za vse, ki bi radi pouk še preizkusili, do konca meseca ponujajo tudi možnost brezplačnih poskusnih lekcij. Udeleženci so bili pretežno učenci slovenskih šol v Italiji, nekaj družin je bilo tudi iz Slovenije. Predstavitve so obrodile veliko zanimanja predvsem za klavir, kitaro, violino, flavto in bobne, opaziti pa je porast zanimanja za harfo. Tudi na šoli Komel še ne razpolagajo z dokončnim številom vpisov, saj je čas za vpisovanje še do konca septembra, pouk pa se začenja z oktobrom. »Lahko pa povem, da smo letos zabeležili malo izpisov,« pravi Schettino.

Ravnateljica posebej poudarja pomen strokovnega usmerjanja glasbene šole. »Starši namreč nemalokrat sprašujejo na primer po električni kitari ali modernem petju za najmlajše otroke,«pove Schettino. Na šoli pa opozarjajo, da kovinske strune in zahtevnejše glasovne tehnike zahtevajo fizično in splošno zrelost. Zato se nauk o glasbi začne pri sedmih letih, medtem ko predšolski otroci glasbo spoznavajo skozi igro in preverjene metode. »Včasih sicer uspe tudi z zgodnjim učenjem glasbila. Pogosto pa se tvega, da postane za malega otroka preveč naporno in dolgočasno, tako da učenje opusti,«pravi sogovornica.

Tudi zborovska dejavnost šole Komel ostaja na visoki ravni. Za okrepitev bogate zborovske piramide ustanavljajo novo skupino Mlade note za otroke od 6. do 8. leta. Prav v zvezi z razvejano zborovsko dejavnostjo se soočajo s pomanjkanjem prostorov, razlaga ravnateljica.

Po odmevnem letu EPK 2025 se na šoli že pripravljajo na nove velike izzive. Med njimi izstopajo večji božični koncert v organizaciji ZSKP s Kulturnim centrom Lojze Bratuž in mednarodno tekmovanje Musica Goritiensis, spomladi pa bo na sporedu 20. glasbena sezona Snovanj.