Marija, legende, partizani

Tudi tisti, ki se ne ukvarjajo neposredno s čebelami, so zagotovo že kdaj slišali za panjske končnice. Marsikdo ima doma tudi kako reprodukcijo teh poslikanih deščic, pravih umetnin, ki zapirajo poseben tip panja, t.i. kranjiča. Panj ob panju, vsak s svojo končnico, pa ustvari kolaž naslikanih prizorov. Najstarejše segajo v prva desetletja 18. stoletja in so nastale na Gorenjskem, višek pa so dosegle v prvi polovici 19. stoletja in bile v rabi tja do prve svetovne vojne, ko so jih nasledili modernejši panji in nove čebelarske tehnike.

Ravno končnicam je posvečena razstava, ki je od prejšnjega tedna na ogled v naravoslovnem muzeju Comel v Gorici. Na ogled je okoli sto končnic, ki so last družine Giovannija Cossarja. Razstava v organizaciji društva naravoslovcev Comel je nastala v sodelovanju z Občino Gorica, Fundacijo Goriške hranilnice in projektom Čebelja pot. »Nekatere končnice so originalne in opremljene z datumom, druge pa so reprodukcij. Ob njih so tudi številne fotografije čebel, žuželk in panjev, ki so jih izdelali naši fotografi,« je povedal predsednik društva Giuliano Spangher.

Od svetnikov do vsakdana

Najstarejše končnice so nabožne narave in prikazujejo Marijo, svetopisemske like in svetnike, ki naj bi varovali panje in čebele. Potem pa so prisotni še drugi motivi iz ljudskih pripovedi, legend in vsakdanjega življenja ter nekateri zgodovinski dogodki. Zelo pogosti so prizori iz gostilne, lovski prizori in humoristični prizori mož in žena, kjer so včasih prisotni tudi ironični komentarji. Čeprav so prizori zelo enostavni in razumljivi, so ob nekaterih prisotni krajši opisi in razlage, za katere je poskrbela Mara Marchesan. »Ena izmed najbolj posebnih končnic, je tista, ki nosi datum 1945 in prikazuje partizanski vojni dogodek,« je še povedal Spangher.

V čebelji svet pa je navzoče popeljal čebelar Stefano Treffer, ki je s sabo prinesel panj in satovja ter na kratko obrazložil delovanje čebel in zahtevno delo čebelarja. »V tem zgodovinskem obdobju je cilj čebelarja predvsem obdržati čebele pri življenju, saj so slednje zelo ogrožene zaradi klimatskih sprememb, raznih zajedavcev, bolezni itd. Čebele namreč niso dragocene le zato, ker proizvajajo med, ampak predvsem zaradi opraševanja, od katerega so odvisna vsa živa bitja,« je povedal.

Kako pa deluje življenje znotraj panja? Stefano Treffer je najprej razložil, kako je strukturiran čebelji dom. Dandanes so v naših krajih večinoma v rabi nakladni kubični panji, kjer je spodnji del namenjen čebelji družini: čebelam delavkam, trotom, matici in zalegi. Nad tega pa se postavi po potrebi melarije, manjša satovja, do katerih imajo dostop le čebele delavke in jih napolnijo z medom. Če je letina dobra, lahko čebele napolnijo tudi več melarijev. »Od marca do julija čebele nosimo na pašo glede na to, kje cvetijo različne rastline,« je povedal Treffer in razložil, da je to obdobje za čebelarja najbolj zahtevno, saj takrat čebele rojijo in jih je treba redno pregledovati ali v primeru, da rojijo, loviti – slednja čebelarska dejavnost je bila tudi naslikana na panjskih končnicah. Panj, ki je rojil, tistega leta ne proizvaja medu, zaradi tega mora čebelar biti posebno pozoren.

Ob koncu je občinska svetnica Nicol Turri še predstavila projekt Čebelja pot, ki je deloma že uresničen in se bo v bodočnosti še razširil ter predvideva cvetlične poti, ki bi pomagale preživetju ne le čebel, ampak tudi vseh drugih opraševalnih žuželk.