Na Goriškem se je število primerov mobinga zvišalo tudi lani

Na Goriškem število primerov mobinga narašča že nekaj let;tudi lani jih je bilo več kot leto prej. V brezplačni svetovalni službi, ki deluje od leta 2018 in je pred dvema letoma dobila nove prostore na sedežu nekdanjega rajonskega sveta v Barzellinijevi ulici, so med lanskim letom prisluhnili 122 osebam, med katerimi je bilo 73 žensk in 49 moških.

V primerjavi z letom 2024 so lani obravnavali sedem odstotkov primerov več, porast v primerjavi z letom 2023 pa je bil 13-odstoten.

»Stalno povečevanje števila uporabnikov, vse večja kompleksnost primerov, ki zahtevajo dolgotrajne postopke, občuten porast prošenj iz zasebnega sektorja ter pojavljanje specifičnih ranljivosti, povezanih s starostjo in vrsto pogodbe, kažejo na potrebo po ohranitvi in krepitvi te storitve, ki je brezplačna, multidisciplinarna in prilagodljiva. Vsem, ki doživljajo stisko, želim povedati: niste sami, ni vaša krivda, obstaja izhod. Prvi korak je prositi za pomoč – in mi smo tukaj prav zato,« poudarja koordinatorica svetovalne službe, odvetnica za delovno pravo Teresa Dennetta, ki ji pri delu pomagata psiholog in psihoterapevt Paolo Ballaben ter specialist medicine dela Andrea Campanile.

Predanost in strokovnost

»Iskreno se zahvaljujem strokovnjakom, ki vodijo svetovalno službo, za odlično opravljeno delo. Prav zaradi njihove predanosti in strokovnosti postaja služba vse bolj prepoznavna in obiskana. prizadevamo si spremljati občane skozi zapleten proces prepoznavanja in zaščite njihovih pravic na delovnem mestu. V tem kontekstu je ključen tudi razvoj mreže z vsemi vključenimi deležniki, kot so sindikati in osebni zdravniki,« pristavlja, Marilena Bernobich, občinska svetnica, pristojna za enake možnosti.

Podatki kažejo na porast uporabnikov moškega spola. Leta 2024 so predstavljali 30 odstotkov obiskovalcev službe, lani pa se je njihovo število povzpelo na 40 odstotkov.

»Postopoma se razbija stigma, ki moškim preprečuje, da bi se prepoznali kot žrtve delovnega šikaniranja, zlasti v določenih starostnih skupinah. V skupini do 20 do 30 let se je delež prizadetih moških povečal z nič na 36 odstotkov, v skupini 41–50 let z 21 na 43 odstotkov, med starejšimi od 51 let pa s 33 na 42 odstotkov. Opažamo različne ranljivosti: mladi moški s prekernimi pogodbami so pod pritiskom brez možnosti obrambe, starejši moški pa se soočajo s prestrukturiranji podjetij ali prisilnimi predčasnimi upokojitvami,« pravi Teresa Denette in opozarja, da je pri ženskah zaznan pomemben porast (s 64 na 72 odstotkov) v starostni skupini 31–40 let, pogosto zaradi materinstva, prošenj za krajši delovni čas ali starševski dopust, ki se uporabljajo kot izgovor za diskriminatorno ali kaznovalno ravnanje. Delež žensk, starejših od 51 let, se je povečal z 51 na 57 odstotkov, med 20–30 let pa z dveh na devet odstotkov.