VREME
DANES
Ponedeljek, 16 februar 2026
Iskanje

Po tržaških sledeh štirih književnikov

Društvo Cizerouno je predstavilo brošuro in zvočne zapise po literarnih poteh po Trstu in okolici. Izhodišče je Ljudski vrt. Med obravnavanimi avtorji je tudi Srečko Kosovel

Trst |
16. feb. 2026 | 10:25
Dark Theme

Kot vejasto drevje se po Trstu širijo zgodbe pesnikov in pisateljev. Prepletajo se z zgodovino mesta in zarisujejo zemljevid, ki vodi po bolj in manj znanih kotičkih, ulicah, trgih in mestnih parkih. Iz Ljudskega vrta se od včeraj tudi uradno širijo štiri literarno-turistične poti s skupnim naslovom Per li rami, ki imajo kot izhodišče štiri znane tržaške ustvarjalce, Anito Pittoni, Virgilia Giottija, Srečka Kosovela in Scipia Slataperja, katerih doprsni kipi krasijo tamkajšnje zelenice. Vsak je zdaj opremljen z zvočnim zapisom, ki obiskovalce vabi na voden sprehod po mestu. Zamisel se je porodila pri tržaškem društvu Cizerouno, ki je tako pristopilo k projektu Dante iz evropskega programa Interreg VI-A za Italijo in Slovenijo.

Glas Nikle Petruške Panizon

Navdihnile so jih besede iz sedmega speva Vic Dantejeve Božanske komedije, Per li rami (Skozi veje), s katerimi sta avtorja besedil Massimiliano Schiozzi in Martina Vocci učinkovito ponazorila kulturno razvejanost mesta. »Štirim avtorjem smo povrnili glas in njihovo življenjsko zgodbo povezali z ozemljem,« je v soboto na predstavitvi projekta v deževnem dopoldnevu v Ljudskem vrtu dejal Schiozzi. Z Martino Vocci sta po parku pospremila lepo število ljudi in v pokušino delno razkrila vsebino zvočnih zapisov.

Povedala sta sicer, da vsak doprsni kip v vrtu »postane Vergilij«: pesnik ali pisatelj, ki obiskovalca vodi po resničnih in domišljijskih poteh skozi literarna besedila, sposobna pripovedovati mesto in njegovo ozemlje. »Glas za zvočne zapise, ki so dostopni preko kode QR na brošuri Per li rami, ali na spletni strani www.cizerouno.it/perlirami je prispevala igralka Nika Petruška Panizon, »ki odlično obvlada tri glavne jezike tržaške književnosti - italijanščino, slovenščino in tržaško narečje,« sta dodala.

Več v včerajšnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava