Ne le raziskovalna, ampak predvsem osebna izkušnja

Dokumentarni film Identiteta mladih Slovencev in Slovenk v Italiji, ki je nastal lani na Mladinskem raziskovalnem taboru, je v sredo zvečer doživel premierno javno predvajanje. Dogodek je potekal v organizaciji Slovenskega raziskovalnega inštituta (Slori), Odseka za zgodovino in etnografijo Narodne in študijske knjižnice, društva DM+ in Inštituta za slovensko kulturo (ISK).

Večer je povezovala Helena Lupinc. Uvodoma je spomnila na dolgoletno tradicijo poletnih slovenskih raziskovalnih taborov, ki segajo vse od leta 1981, ko je prvi potekal v Barkovljah, ter do leta 1998, ko je bil v Reziji postavljen etnografski muzej. V tem obdobju se je zvrstilo kar 18 taborov, razpršenih po območju avtohtone poselitve slovenske skupnosti v Italiji.Po daljšem premoru se je Slori lani, ob 50-letnici delovanja, odločil ponovno oživiti tradicijo. Lanski tabor, ki je potekal na več lokacijah med dolino Glinščice, Goricama in Kanalsko dolino, se je posvetil raziskovanju vprašanja identitete mladih pripadnikov slovenske skupnosti. Prav iz tega raziskovalnega in ustvarjalnega procesa je nastal dokumentarni film, katerega režijo in montažo je prevzel Jurij Gruden. V njem mladi skozi osebne intervjuje odgovarjajo na temeljno vprašanje: Ti kdo si? Gre za vprašanje, ki odpira razmislek o pripadnosti, jeziku, kulturi in notranjem doživljanju večkulturnega okolja.

Temeljita pripravaFilm je nastal kot rezultat terenskega in miselnega dela. Zgodovinar Štefan Čok je v uvodni predstavitvi poudaril pomen skupinskega pristopa in temeljite priprave, ki je potekala pod vodstvom predavateljic in mentorjev. S tem so vsi udeleženci dobili skupno izhodišče, iz katerega so lahko raziskovali zelo osebna in raznolika doživljanja identitete.Sledila je okrogla miza, ki jo je vodila Julija Cotič. Mladi raziskovalci in raziskovalke so skupaj delili svoje izkušnje s tabora. Strinjali so se, da je bila to ne le raziskovalna, temveč predvsem osebna izkušnja, ki jih je spodbudila k razmisleku o lastni identiteti.

Valentina Ferligoj je poudarila, da je na taboru spoznala, kako ni nujno, da se posameznik jasno opredeli, saj si lahko tudi »pol in pol«. Za Nino Pahor je bila posebej dragocena možnost videti, kako različno so drugi odgovarjali na ista vprašanja, kar je Ester Gomisel opisala kot čar celotnega projekta. Tudi Nika Jesenko je izpostavila večplastnost in kompleksnost identitet ljudi, ki živijo v istem okolju. Luka Kropivnik pa je bil kot udeleženec iz Koroške navdušen nad specifiko in raznolikostjo obmejnega prostora. Jurij Gruden je poudaril, da je bilo kljub številnim izzivom pomembno obeležiti takšno temo: vprašanje identitete mladih Slovencev v Italiji je osebno in hkrati globoko družbeno.

Dogodku so svoj pozdrav namenile tudi Luisa Gergolet, direktorica NŠK, Katja Canalaz, predsednica društva DM+, ter Ilaria Banchig v imenu Inštituta za slovensko kulturo. Vse so izpostavile pomen družabnega vidika tabora, ki mladim omogoča povezovanje in osebnostno rast ter pridobivanje strokovnih terenskih veščin.

Predstavljen je bil tudi program letošnjega MRT Benečija 2025, ki bo potekal med 10. in 13. julijem. Predsednik Slori-ja Devan Jagodic je izrazil zadovoljstvo nad lansko izkušnjo ter napovedal, da bo letošnja raziskovalna pozornost usmerjena v vas Mašera pod Matajurjem. Raziskovalni izziv bo primerjava med podatki, zbranimi leta 1996, in aktualnimi.