»Nihče v Iranu in nikjer na svetu noče biti bombardiran«

Iran v primežu ameriško-izraelske agresije in avtoritarnega režima ajatol je bil tema slavnostnega otvoritvenega dogodka 22. festivala zgodovine èStoria v Verdijevem gledališču. Svoje izostrene poglede, v marsičem različne od zahodne propagande o tej državi, sta goriški publiki posredovali dobri poznavalki Irana: univerzitetna profesorica sodobne iranske zgodovine Farian Sabahi, Iranka, ki že desetletja živi v Italiji, in novinarka Cecilia Sala, ki je kljub mladim letom spoznala že marsikaj, tudi zloglasni zapor Evin, kjer so jo konec leta 2024 pridržali in jo nazadnje izpustili v zameno za v Italiji aretiranega iranskega podjetnika, ki so ga v ZDA sumili vohunjenja in zahtevali njegovo izročitev.

Pred pogovorom se je odvila otvoritvena slovesnost z nagovori župana Rodolfa Ziberne, občinskega odbornika za kulturo Fabrizia Oretija, predsednice Fundacije Goriške hranilnice Roberte Demartin, deželnega svetnika Diega Bernardisa in organizatorja festivala Adriana Ossole. Vsi so izrekli laskave besede o festivalu, njegovi kvaliteti in vsebini, ki bo do nedelje ponudila kar 300 dogodkov.

Pogovor je vodil novinar Rai Antonio Di Bartolomeo, čigar vprašanja so povzemala izkrivljeno podobo Irana, ki nam jo ponuja zahodni medijsko-politični diskurz. K sreči sta obe gostji ovrgli mnoge laži, na primer tisto o 40.000 smrtnih žrtvah represije protestov januarja letos. Mrtvih je po virih same iranske opozicije bilo 7000, je povedala Sala. Sabahi ji je pritrdila in dodala, da je bil namen napihovanja številk opravičiti že drugo agresijo na Iran, ki sta jo po lanski junijski ZDA in Izrael sprožila 28. februarja letos.

Farian Sabahi je poudarila, da je napad bil neupravičen, sprožen, ko so bila pogajanja še v teku. Kmalu se je izkazalo, da njegov namen ni bil osvoboditi Irance izpod avtoritarnega režima. Če je kdo v Iranu v to verjel, je kmalu razumel, da so v igri drugih interesi. Kdor si je še delal kako iluzijo, da bodo bombe pomagala ljudstvu izpod jarma režima, se je streznil, ob masakru 165 deklic v bombardiranju šole v Minabu in ko je poslušal Trumpove grožnje z izbrisom celotne perzijske civilizacije.

Rezultat vsega tega je bila utrditev režima. »Nihče v Iranu in nikjer na svetu noče biti bombardiran, vsakdo želi najprej preživeti,« je Sabahi odvrnila moderatorju, ki je izpostavil praznovanje iranske monarhistične emigracije ob umoru vrhovnega ajatole Alija Hameneja. Sala je pojasnila, da je v Iranu monarhija vsaj toliko osovražena kot islamistični režim. Mučenje oporečnikov v iranskih zaporih ni danes nič hujše, kot ga je šahova policija Sawak izvajala pred Khomeinijevo revolucijo leta 1979, je dodala Sabahi. Rablji in njihove metode so isti, le zamenjali so gospodarja. Dodala je, da družbena vloga žensk za časa šaha ni bila nič boljša kot zdaj pod kleriki. Morda le v slogu oblačenja, pravice pa so bile omejene tako prej kot zdaj.

Ovrgla je zmotne predstave, ki jih o Iranu še imamo na zahodu. Množični protesti žensk in deklet po umoru Mahse Amini septembra 2022 so lani privedli do zakona, po katerem nošnja rute ženskam ni več vsiljena. Iranci so nasploh visoko izobraženi, zlasti ženske, ki presegajo dve tretjini vseh diplomiranih na univerzah. Kar 92 odstotkov jih diplomira iz znanstvenih in tehničnih ved, kar nima para v svetu.

Izraelsko-ameriška agresija je še okrepila iranski režim in pospešila dva procesa, ki sta potekala že prej, je dejala Sala: prehod oblasti od ajatol na pasdarane, se pravi od klerikov na vojsko in generacijsko zamenjavo v eliti. Ciljni napadi na stare voditelje režima so omogočili vzpon mlajše generacije, ki se izkazuje za strateško zelo spretno. Prenesli so težka bombardiranja, razumeli pa so, da imajo z zaprtjem Hormuške ožine v rokah orožje, s katerim lahko Trumpa prisilijo v večje koncesije, kot jih je kdaj bil pripravljen priznati Iranu. Kljub vsej vojaški premoči ZDA in Izraela je v tem trenutku Iran strateški zmagovalec vojne, je prepričana Cecilia Sala. Farian Sabahi je soglašala in izpostavila glavne like režima ob predsedniku Masudu Pezeškjanu, ki je od vselej bil odprt reformist, in ajatoli Moštabi Khameneju, ki je po umoru očeta pridobil posebno avro mučeništva in svetosti. Vsi vodilni, zunanji minister Abas Aragči, predsednik parlamenta Mohamed Galibaf, poveljnik pasdaranov Ahmad Wahidi in drugi ob njih so visoko izobraženi, vsi imajo masterje in doktorate. Spretni so v taktiki, komuniciranju, imajo tudi strateško vizijo. Kljubovanje agresorjem jih je tudi notranje okrepilo, opozicija je danes potisnjena v kot, na trgih in ulicah prevladujejo podporniki režima.Velika večina Irancev sovraži ZDA in Izrael, ker jih bombardirata, prezira pa tudi Evropo, ki molči. Naravno je zato, da se ozirajo na vzhod h Kitajski. Kdor se je kitil z osvobajanjem Irancev, je v resnici delal proti njim, je dejala Sabahi, ki izraelske tajne službe krivi, da so cinično manipulirale protestnike.

Ker so nosilna tema letošnjega festivala zgodovine religije, je bilo nazadnje na mestu vprašanje iz poslušalke, kolikšno vlogo ima v iranski vojni vera. »Vera s tem nima veze,« je bila jasna Sabahi, Sala pa je pristavila, da sta si Iran in Izrael v tem podobna: oba režima vero zlorabljata za cilje, ki so izrazito politični.