V zvezi z umetnostjo obstajajo v čezmejnem prostoru ustvarjalnost, veliko zanimanje in radovednost javnosti ter številne priložnosti. Za dolgoročni razvoj pa bo potrebno vzpostaviti trajnejše oblike sodelovanja med umetniki, institucijami, zasebnim in javnim sektorjem ter občinstvom. To so zaključki včerajšnjega dialoga med umetniki in institucijami o predlogih, ki so nastali v okviru GO! 2025.
»Hvala, da ste si vzeli čas, da nam prisluhnete. Pravzaprav doslej nihče ni tega storil,« je včeraj svoj poseg začela Sun Hi Moon, umetnica po rodu iz Južne Koreje, ki že 30 let prebiva v naših krajih. Direktorica EZTS GO Romina Kocina je uvodoma poudarila, da letos »žanjejo sadove« dela, ki se je pričelo že leta 2024, in razmišljajo o naslednjih korakih ter o zapuščini, ki jo bo EPK 2025 pustila območju.
Podžupanja Občine Gorica Chiara Gatta je izpostavila, da je bila ena ključnih idej projekta prav možnost oblikovanja boljše prihodnosti skozi dialog in umetnost. »Katera oblika je boljša od umetnosti, ki jo lahko vsi občutimo in ki ostane skozi čas,« je dejala. Poudarila je odnos med umetnostjo in urbanim prostorom. Po pandemiji so se po njenih besedah potrebe ljudi spremenile, zato se je pojavila želja po drugačni uporabi in valorizaciji javnih prostorov.
Razprava o dediščini
Marinka Saksida, odgovorna za socialne politike Mestne občine Nova Gorica, je poudarila pomen razprave o dediščini GO! 2025. Po njenem mnenju je pomembno oblikovati formalne okvire, ki bodo omogočili nadaljnji razvoj in ohranjanje številnih čezmejnih partnerstev ter dosežkov projekta tudi po letu 2025.
Velik del razprave je bil namenjen samemu procesu sodelovanja umetnikov. Chiara Isadora Artico, referentka EZTS GO za aktivnosti z umetniki, je pojasnila, da so ob začetku projekta odprli posebno platformo, preko katere so zbirali prijave umetnikov in ustvarjalcev in prejeli okrog sto kandidatur. Marca letos so organizirali strukturirano zbiranje mnenj v okviru treh delovnih omizij. Pomemben del projekta je bil tudi program odprtih ateljejev umetnikov, ki so javnosti odprli svoje delovne prostore.
Vprašanje odnosa med umetnostjo in javnostjo je zaznamovalo osrednji del razprave, ki jo je vodil raziskovalec Paolo Ermano z Univerze v Vidmu. Umetnica Sun Hee Moon je kot primer uspešnega povezovanja navedla projekt, pri katerem so obiskovalci njenega ateljeja skupaj ustvarjali umetniško delo z odtisi rok. »To je zame bistvo umetnosti: ustvariti dodatno možnost povezovanja med občinstvom, institucijami in umetniki,« je dejala. Pristavila je, da se pogosto cilja na velike dogodke in projekte, potrebno pa bi bilo posvetiti več prostora manjšim in krajevnim realnostim. Slikar Andrea Verzegnassi je opozoril, da ima območje zaradi svoje zgodovine in čezmejne identitete velik potencial, vendar manjka usklajevanje med različnimi akterji. Po njegovem mnenju umetniki pogosto ostajajo sami, brez sistemske promocije in podpore.
Mateja Lazar iz Motovile – Creative Europe Desk Slovenija je predstavila programe, ki ustvarjalcem omogočajo mednarodno mobilnost, iskanje partnerjev in razvoj dolgoročnih sodelovanj. Več govorcev je opozorilo tudi na težak socialni položaj vizualnih umetnikov, ki morajo pogosto sami plačevati prijavnine, produkcijo in razstave, brez zagotovila, da bodo lahko tudi kaj zaslužili. Podžupanja Gatta je izpostavila, da je umetnost delo, ki zahteva čas, znanje in finančna vlaganja, zato umetniki potrebujejo konkretno podporo.