Obnova Vile Louise do EPK 2025 še ne bo zaključena

Do konca leta, pravi goriški župan Rodolfo Ziberna, naj bi se začela dela za drugi sklop prenove Vile Louise, ki je v lasti Fundacije Coronini Cronberg. Zaradi skoraj triletne zamude, ki se je nabrala, pa Vila Louise ne bo mogla biti eno od prizorišč Evropske prestolnice kulture leta 2025, kot je bilo načrtovano. Po županovih besedah bo stavba uporabna šele leta 2026. Za obnovo Vile Louise ima Fundacija Coronini Cronberg na voljo petmilijonski deželni prispevek, ki ga je dodelila uprava Debore Serracchiani na predlog takratnega odbornika za kulturo Giannija Torrentija s ciljem, da bi v stavbi zaživela valilnica kreativnih start-up podjetij.

Težave, a tudi sreča

Že več kot dve leti je v teku priprava razpisa za oddajo omenjenega sklopa del, ki je najobsežnejši od skupnih treh sklopov. »Še vedno smo ustavljeni pri tem. Projektu so namenjena deželna sredstva, vendar sredstva so izplačana v dveh obrokih: po oddaji finančnega poročila za prvi obrok so odobrena sredstva za drugi obrok. Imeli smo velike težave pri dokončanju del prvega obroka. Najprej je prišlo do zamud in zapor zaradi covida, nato pa so se močno podražili gradbeni materiali. Pri vsem tem smo na nek način tudi imeli srečo, saj nam je uspelo zaključiti prvi sklop del s prejšnjimi cenami,« pravi Ziberna. Prvi sklop del je zadeval začetna dela za zavarovanje stavbe, ki je bila dolga leta zapuščena in je torej potrebovala ukrepe za zagotovitev varnosti, ter obnovo strehe osrednjega dela zgradbe.

Začetek drugega sklopa del, za katerega imajo na voljo 3,4 milijona evrov, je bil sicer predviden že za leto 2021: že omenjene zamude zaradi pandemije, kasneje pa zaradi vrtoglavega dviga cen gradbenega materiala, je sredi leta 2020 dodatno zakomplicirala najdba fresk. Poslikave so odkrili med potekom podrobnih stratigrafičnih analiz, za katere je med pripravo drugega dela projekta zaprosilo spomeniško varstvo. Freske, ki so jih našli dveh sobah v stranskih delih Vile Louise (ital. barchessa), so z umetniškega vidika precej kakovostne in kažejo na bogastvo vile, kar se lahko zdi samoumevno, obenem pa je njihovo odkritje odprlo pot dvomom o dosedanji hipotezi, da je bil plemiški (osrednji) del vile najstarejši. Poslikave so namreč našli na najstarejši plasti. Izvedenci domnevajo, da so poslikave približno iz 18. stoletja. Najdba, ki je seveda zanimiva iz zgodovinskega vidika, je načrtovalce prisilila v spremembo načrta, ki je takrat že bil pripravljen. O njem se je seveda moralo izreči spomeniško varstvo.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.