Po poteh srca in narodnih korenin

Poti srca so v petek krojile vsebine koncerta katalonskega komornega zbora Cor de cambra v Kulturnem centru Lojze Bratuž. Najprej pot pevke Emanuele Klanjšček, ki je sledila ljubezni vse do Barcelone, kjer je poiskala tudi objem zborovskega petja. Njen oče, pevovodja Zdravko Klanjšček, je dal predlog, da bi zbor, v katerem hči poje, izvedel etapo svoje srednjeevropske turneje v Gorici. Ljubezen do naroda pa povezuje na sorodni niti manjšini z različnim ozadjem, ki delita ponos in trdno voljo po vrednotenju lastne kulturne specifike in po uveljavljanju pravic.

Priložnost je nastala iz srčnih razlogov, a je naravno pridobila tudi institucionalno vrednost. Zbor je na dan nastopa srečal predstavnike občinskega sveta Gorice in Nove Gorice, na večernem koncertu pa so pevce pozdravili odbornik za zaščito jezikovnih identitet Maurizio Negro, predsednica centra Bratuž Franka Žgavec in predsednik ZSKP Miloš Čotar.

Nastopajoči zbor je nastal lani z zelo jasnim kulturnim poslanstvom, ki se zrcali v zasnovi, programu, načinu delovanja. Sestavljajo ga izbrani pevci iz vrst katalonske zborovske federacije FCEC, ki šteje nad petsto včlanjenih skupin, in izvaja katalonsko zborovsko literaturo. S svojimi turnejami želi biti pevski ambasador katalonske kulture.

Vodita ga dva priznana dirigenta: Daniel Mestre, ki se ponaša z mednarodno dejavnostjo (in s ponosom poudarja, da se je njegova pot začela na katalonski »sveti gori«( oz. v vrstah Escolanie de Montserrat) in Montserrat Rias, ki ima posebne zasluge za razvoj zborovske glasbe na tem področju in je rektorica glasbenega oddelka na univerzi v Tarragoni. Zbor je od lanske ustanovitve izvedel turnejo po Portugalski in Kataloniji, v prihodnjih dneh pa bo nastopil v Avstriji.

Petje pred občinstvom, ki iz prve roke pozna manjšinski položaj, vzpostavlja poseben stik med odrom in dvorano. »Hvala lepa in dobrodošli,« so bile prve besede dirigenta pred začetkom koncerta, kot odgovor na branje pozdrava in dobrodošlice v katalonščini, ki so ga organizatorji zaupali Danieli Klanjšček.

Koncert je poudarjal globoke narodne korenine s sporedom, ki se je začel pri obče znani, srednjeveški Rdeči knjigi svetišča Montserrat, in se je zaključil z delom sodobnega skladatelja Carlesa Prata.V Španiji obstajata dve zelo močni narodni skupnosti, Baski in Katalonci. Prvi so izrazito uveljavili svojo zborovsko identiteto v mednarodnem merilu z odličnimi dirigenti, zbori in skladatelji, ki so postali del skupne evropske dediščine. Drugi pa so začeli kasneje uveljavljati svojo glasbeno podobo na zborovskem področju, zato je bil program zanimiv zgodovinski prerez z možnostjo odkrivanja pri nas bolj redko izvajanih avtorjev. Na primer renesančni skladatelj Mateu Fletxa, ki je v svojih eklektičnih »ensaladas« pomešal različne zvrsti, ali priredbe ljudskih motivov Enrica Morere, Josepa Cumellasa Riboja ali Frederica Mompouja, ki je najbolj znan zaradi klavirskega opusa ali literature za kitaro. Ker je šlo za »kulturno vizitko«, sta dirigenta pospremila gledalce skozi program z obrazložitvijo vsake točke. Občinstvo se je tako lažje vživelo v ozadja in zgodbe pretežno ljudskih spevov, ki govorijo o morju, plesu, praznovanju, a tudi o ljubezni in pobožnosti. Zbor sestavljajo izkušeni glasovi, ki še iščejo enotnost skupinskega zvoka v izpostavljenem položaju komorne zasedbe, a so do potankosti osvojili muzikalnost in stilne značilnosti izvajanega repertoarja.

V znamenju izmenjave je skupina pripravila dva posebna dodatka: prvi je bila ponarodela Lipa zelenela je, ki jo je vodil Zdravko Klanjšček, druga pa je bila – seveda – katalonska himna.