»Pomemben snovalec kulturnega dogajanja v mestu in zaledju«

Nova Gorica je pred štirimi desetletji dobila kulturni dom. Jubilej bodo v tej ustanovi, ki je v tem času prerasla v eno osrednjih regionalnih kulturnih institucij, zabeležili jutri na Prešernov dan, slovenski kulturni praznik. Nova Gorica je eno redkih slovenskih mest, ki si je v zadnjih desetletjih opomoglo na področju javne infrastrukture na področju kulture: po kulturnem domu in mestni galeriji je dobila še novo gledališče in impozantno knjižnico. Res pa je, da je prav v primeru kulturnega doma nekdaj moderen objekt za današnje čase že utesnjen in dotrajan. Zato v tej ustanovi s pričakovanjem zrejo v prihodnost, tudi v luči kandidature mesta za Evropsko prestolnico kulture leta 2025, ki bi lahko prinesla priložnost za uresničitev novega kulturnega projekta. O tem in o načrtih za prihodnost smo ob jubileju Kulturnega doma Nova Gorica poklepetali z direktorico Pavlo Jarc.

Začniva kar pri jubileju. Novogoriški kulturni dom vodite četrti zaporedni mandat. Kako bi lahko primerjali institucijo, kakršna je bila ob vašem prihodu, pred dobrimi petnajstimi leti, in sedaj?

Direktorica sem postala leta 2004. To funkcijo sem sprejela z veliko odgovornostjo in ljubeznijo do umetnosti. Obseg dejavnosti se je v času mojega direktorovanja res izjemno povečal. Leta 2000 je pod okrilje Kulturnega doma Nova Gorica prišla še Mestna galerija, ki predstavlja osrednje likovno razstavišče za sodobno vizualno umetnost na Goriškem. Galerija si je s premišljeno oblikovanim razstavnim konceptom uspela utrditi pomembno mesto v slovenskem prostoru, z Mednarodnim festivalom sodobnih umetniških praks Pixxelpoint pa postaja vse bolj prepoznavna tudi na tujem. Od leta 2008 pa pri nas domuje tudi filmska dejavnost, v okviru katere prikazujemo raznolik umetniški ter otroški in mladinski filmski program. Zelo sem vesela, da imam ob sebi zelo dobro ekipo sodelavcev, ki skupaj z mano živijo za kulturni dom ter verjamejo v poslanstvo in pomen te inštitucije. Premalo nas je za takšen obseg programov, a se trudimo po naših najboljših močeh zadovoljiti vsa pričakovanja našega zvestega občinstva in vseh ostalih deležnikov, s katerimi sodelujemo.

V vaši instituciji že vrsto let namenjate pozornost tudi projektom čezmejnega sodelovanja, in sicer v sodelovanju s sorodnimi slovenskimi in italijanskimi ustanovami z italijanske strani meje. Kako ocenjujete učinke teh projektov?

Čezmejno sodelovanje je eden od strateških ciljev Kulturnega doma Nova Gorica, zato pa se že toliko let kontinuirano in sistematično posvečamo tovrstnim projektom. Zavedamo se namreč pomena našega javnega zavoda kot pomembnega snovalca kulturnega dogajanja tako v mestu kot širšem goriškem zaledju, večkrat izpostavljamo posebno in strateško pozicijo Nove Gorice in s tem kulturnega doma, ki ima tudi vlogo promotorja slovenske umetnosti pri sosedih in vzpostavlja medkulturni dialog s sosednjo Gorico. Zadovoljni smo, ko na koncertih in razstavah srečujemo vedno več ljudi s sosednje Gorice, Trsta in drugih italijanskih krajev. To kaže na to, da s tehtnimi vsebinami in s premišljeno promocijo odpiramo ter povezujemo ta skupni goriški kulturni prostor.

Celotni intervju v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.