Pravljice namesto elektronskih igrač!

Odvisnost od sodobnih tehnologij ni nekaj slabega. Ta bo vedno večja, saj smo od nje vedno bolj odvisni, naj si bo med delom ali med vsakdanjim življenjem. Toda pozor, odvisnost ni enaka zasvojenosti. Pri slednji se v možganih sprožajo čisto drugačni procesi. »Nove tehnologije ne napadamo, v življenje jo je treba vključiti tako, da nam bo pomagala, ne pa da škodi,« poudarja Miha Kramli, terapevt in strokovnjak za kemične in nekemične odvisnosti, ki je v ponedeljek zvečer gostoval na Radovednem ponedeljku v Goriški knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici.

Vse več ljudi tudi bolj zanima to, kar se dogaja na spletu in v digitalnem svetu, kot v resničnem svetu, ugotavlja Kramli. Zaskrbljujoče je, ker je med njimi večina otrok in mladostnikov. Ko uporabljamo mobilni telefon, osebni računalnik in druge naprave za namen dela, po določenem času začutimo utrujenost in naveličanost. Narava nas s tem zaščiti, pravi terapevt. Če pa gre za uporabo zaradi zabave, sprostitve, če igramo igrice ali uporabljamo socialna omrežja, nas možgani ne pripeljejo do utrujenosti, pač pa narekujejo: vedno dalj, vedno bolj intenzivno, vedno več tvegaj!

»Te zadeve se začnejo že z otroškimi zibelkami, ki so opremljene z monitorji. Na to intenzivnost se otroški možgani torej navadijo že v otroštvu. Preden otrok shodi, že ima računalniške igračke. Starši povedo, da otrok noče jesti, če za jedilno mizo nima vključenega monitorčka. To pomeni, da smo dvoletnemu otroku dali močnejše dražljaje, kot je hrana ... Kaj bo počel kot odrasel, kakšne impulze bo potreboval, da bo funkcionalen, če že pri dveh letih osnovno aktivnost, kot je hranjenje, ne more opravljati brez teh impulzov?« se sprašuje Kramli, ki opozarja, da se na dolgi rok tako ustvarjajo vodljivi ljudje, dojemljivi za umetno ustvarjene potrebe in ki ne zmorejo slediti sebi, svojim notranjim ambicijam ter želji, da nekaj dosežejo. Po predavateljevih podatkih se v ZDA na leto porabi tri milijarde dolarjev za razvoj elektronskih igrač za predšolsko populacijo. Elektronska igračka kot temelj igre pa je škodljiva, če je njena uporaba zgolj občasna, pa ne.

Težave pri uporabi sodobne tehnologije predstavlja tudi modra svetloba, ki seva iz tovrstnih ekranov. Nevrologi glede pretirane izpostavljenosti modri svetlobi, še zlasti zvečer, opozarjajo, da se v tem primeru ne tvori hormon melatonin, ki je odgovoren za spanje. Če človek ni naspan, se telo ne obnavlja, kar vodi v energetsko krizo in v stalen občutek stresa. Še posebej so tej vplivi izraženi pri mladih ljudeh. Nevrologi ugotavljajo tudi, da danes človek na spletu prejme v enem dnevu toliko dražljajev in informacij, kot jih je prej v dveh letih. »Možgani se pred tem zaščitijo tako, da sprocesirajo samo nezahtevne podatke,« opozarja Kramli.Tudi uporaba klasične knjige ni enaka uporabi elektronske različice. »Pri elektronski knjigi se črke pretvarjajo zgolj v informacije, pri klasični knjigi pa v znanje,« pojasnjuje predavatelj. »Zelo je zaskrbljujoče, ker se v družinah, ko se pokvari nek ekran, ponavadi sprožijo bolj intenzivne reakcije, kot pa če kdo od družinskih članov zboli. To kaže na veliko izkrivljenost družinske dinamike,« opozarja izkušeni terapevt.

Naslednja težava, ki nastane zaradi pretirane rabe nove tehnologije, je zožen fokus v vidnem polju. Ta se skrči na tistih 20 krat 40 centimetrov denimo, kolikor so pač veliki ekrani, ki jih konstantno uporabljamo. Posledice tega se kažejo v vsakdanjem življenju. Tudi pri vožnji z avtomobilom. Vse več je prometnih nesreč, ki so posledica tega, opozarja Kramli. V Sloveniji pa ne obstajajo protokoli beleženja smrti, ki so posledica zasvojenosti z novimi tehnologijami, tako da podatkov o tem ni.Kramli družinam svetuje, naj ne opustijo večernega branja pravljic, pogovorov, skupnih druženj, kajti takrat si otrok prizore, o katerih pripovedujemo, naslika v domišljiji. Tako se oblikujejo zametki za abstraktno razmišljanje in oblikovanje vesti. Skozi zgodbe in pripovedi otrok zazna, kaj je prav in kaj ne in na koncu dobi občutek pomiritve. Kramli današnjim staršem svetuje še, naj se otrokom pri uporabi sodobne tehnologije postavi časovno in prostorsko omejitev. Prva je jasna, pri drugi pa svetuje, da v spalnici otrok ali najstnik nima ne televizijskega aparata, ne telefona in elektronskih igrač.

Po letih opozarjanja se pri komisiji Inštituta za varovanje zdravja končno sestavljajo smernice za uporabo novih tehnologij za odrasle in smernice, ki bodo postale del programa za starševstvo – z njimi bodo bodoči starši seznanjeni še pred rojstvom otrok.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.