Raštel in grajsko naselje želijo narediti bolj privlačna

1,4 milijona evrov s ciljem, da Gorica, njeno grajsko naselje in v prvi vrsti Raštel postanejo bolj privlačni ter da se oblikuje novo razmišljanje, ki naj sloni na organizaciji in skupnem sodelovanju z namenom, da zaživi trajna oblika gospodarske in turistične ponudbe tudi potem ko bodo dogodki v okviru Evropske prestolnice kulture leta 2025 v Gorici in Novi Gorici mimo. To je smisel projekta oz. grozda, katerega nosilka je goriška sekcija združenja trgovcev Confcommercio in ki je del širšega programa revitalizacije naselij, za kar je Občina Gorica v okviru nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost prejela 20 milijonov evrov, od katerih bo 6,2 milijona namenjena revitalizaciji grajskega naselja.

Oblikovati novo skupnost

Pilotni projekt o grajskem naselju obsega pet t.i. grozdov (cluster), od katerih je ravno prvi tisti, ki ga je predstavilo združenje Confcommercio s partnerji (združenjem Quialtrove, podjetnicama Chiaro Canzoneri in Fabrizio Perco, konzorcijem socialnih zadrug Il Mosaico ter zadrugama Neutral in Rete Bike) in katerega vsebino so včeraj opoldne na sedežu Confcommercio v Gorici orisali predsednik Gianluca Madriz, direktorica Monica Paoletich in podjetnica Chiara Canzoneri, ki je tudi predsednica združenja Via Rastello, ki si prizadeva za oživitev Raštela.

Priložnost za to operacijo nudita EPK2025 in načrt za okrevanje in odpornost, s projektom pa se želi ponovno oživiti grajsko naselje in zlasti Raštel, ki naj bo kolektiven in inovativen, tako javen kot zaseben prostor, ki prispeva k oblikovanju nove skupnosti ter sistema povezav med subjekti in storitvami.

Med kratkoročnimi cilji so ponovno odprtje trenutno zaprtih oz. nedelujočih trgovin, krepitev dogodkov in prisotnosti ter zaposlovanja, srednjeročni cilji pa so konkreten prispevek h kulturni, družbeni in gospodarski trajnosti območja ter nove in trajne lokacije, kjer se srečujeta ponudba in povpraševanje. Potem so tu še krepitev privlačnosti grajskega naselja z obnovitvijo nesnovne dediščine, preureditvijo javnih površin, oblikovanjem tržno obetavnih turističnih storitev, promocijo naravnih, zgodovinskih in kulturnih znamenitosti ter krajevne umetnostne obrti in tipičnih kmetijskih oz. prehrambnih proizvodov. Krepiti se želi tudi identiteto krajevne skupnosti z razvijanjem aktivnega državljanstva, novih kompetenc, medgeneracijskega znanja ter trajnostnih in vključujočih strategij.

Več v nedeljskem Primorskem dnevniku.