Raštel kot Rue Daguerre

Vsak prebivalec Gorice nosi v sebi svojo podobo mesta – vtis, ki se skozi leta oblikuje in spreminja skupaj z življenjem v njem. A podobo mesta soustvarjajo tudi ljudje sami. Tako kot njegove ulice, trgi in stavbe so tudi prebivalci del mestnega tkiva in pomemben del vtisa, ki ga Gorica pusti obiskovalcem.

Prav to je pred petdesetimi leti v Parizu ugotovila belgijska režiserka Agnes Varda, ki je v dokumentarnem filmu Daguerrotypes skozi pogovore s prebivalci in trgovci ulice Rue Daguerre ustvarila zgodbo celotne skupnosti. V teh tednih se podobno dogaja v goriškem Raštelu, kjer šest mladih italijanskih scenaristov in režiserjev pripravlja dokumentarec Rastellotypes, ki nastaja v sklopu projekta Via della Creatività, ki ga financirajo s sredstvi iz sklada za okrevanje in odpornost oz. v okviru projekta Borghi.

Od prejšnje srede so gostje umetniške rezidence Benedetto Lewin iz Firenc, Silvia Amorosi, Francesco Cignitti, Tullio Edoardo Rocca, Luca Vergoni iz Rima in Giulia Palmarin iz Ronk. S pomočjo koordinatorke Bernadette Vespaziani Reginato bodo tri tedne raziskovali Raštel in njegove zgodbe; pogovarjali se bodo z ljudmi, ki znamenito goriško ulico vsak dan živijo – z domačini, trgovci in drugimi delavci.

Na predstavitvi projekta, ki je nastal v sodelovanju z goriško Hišo Filma in Občino Gorica, sta bila navzoča občinski odbornik Fabrizio Oreti in podžupanja Chiara Gatta. Uvodoma je prisotne nagovoril umetniški direktor projekta in državni predsednik združenja ANAC (Associazione Nazionale Autori Cinematografici) Francesco Ranieri Martinotti, poleg njega pa sta projekt predstavila tudi odbornik združenja ANAC za Furlanijo - Julijsko krajino Cristian Natoli in predsednik Hiše Filma Giuseppe Longo. Tullio Edoardo Rocca, ki je bil gost rezidence v Gorici že leta 2022, je poudaril pomen kolektivnega ustvarjanja, značilnega za najboljšo tradicijo italijanskega dokumentarnega filma, ki se po njegovem mnenju v zadnjih letih vse bolj izgublja. Benedetto Lewin je izpostavil človeško razsežnost Gorice, ki jo je v velikih mestih vse težje najti.

Preteklost in sedanjost

Dokumentarec bo zgrajen kot dialog med preteklostjo in sedanjim časom, med spomini posameznikov in zgodovinskimi dogodki, ki so Gorico zaznamovale zlasti med prejšnjim stoletjem. Silvio Amorosi je najbolj navdušila prisotnost Zgodovine (z veliko začetnico) v vsakdanjih življenjskih zgodbah prebivalcev Gorice. Prav zaradi tega je med srečanjem izpostavila tudi ključno vlogo Hiše Filma in goriške Mediateke, ki sta ustvarjalcem dali na razpolago vrsto arhivskih posnetkov Raštela in Gorice, ki bodo v dokumentarcu prepleteni z novimi podobami mesta, tako da bodo ustvarili povezavo med različnimi zgodovinskimi obdobji.

Projekt nastaja kot koprodukcija Hiše Filma, Videoesta, družbe Tesla Production in združenja ANAC. V prihodnjih tednih se bo delo nadaljevalo s snemanjem intervjujev, sledili bodo montaža, postprodukcija in dokončna izdelava filma.

V središču Gorice se tako odvija projekt, ki spominja na tistega iz pariške četrti Montparnasse sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Tako kot je Agnès Varda skozi obraze in zgodbe prebivalcev ulice Rue Daguerre ujela duh nekega kraja in časa, skušajo ustvarjalci dokumentarca Rastellotypes danes storiti enako z Raštelom, prostorom, katerega identiteto še vedno oblikujejo predvsem ljudje, ki v njem živijo.