Razstava o desetletju drznosti in sprememb

JVsako obdobje za seboj pušča sledove. Značilne podobe nam pogosto prikličejo v spomin okoliščine, v katerih so nastale, obenem pa povedo veliko več, kot smo se zavedali, ko smo tisti čas doživljali iz prve roke. Tudi v tem je mogoče iskati razlog za velik uspeh niza razstav zavoda Erpac FJK o povojnih desetletjih, ki se nadaljuje z novo likovno razstavo Italija 70. Kreativnost kot protistrup. Umetnost, moda, oblikovanje. Na ogled je v palači Attems Petzenstein v Gorici do 29. novembra.

Raznolikost govoric

V pritličnih prostorih in prvem nadstropju postavitev vzpostavlja dialog med oblačili, predmeti in likovnimi deli, ki pričajo o kulturnih, družbenih in ustvarjalnih spremembah sedemdesetih let. Vsaka razstavna dvorana je posvečena izbrani tematiki. Že ob vstopu se obiskovalec znajde pred mogočnim avtomobilom Maserati Ghibli Spider.Vsak od štirih sokuratorjev je pripravil poseben izbor eksponatov in raziskal posamezne veje ustvarjalnosti prikazanega desetletja. Skupaj so izpostavili sorodnosti in medsebojne vplive med zvrstmi. Že na prvi pogled je opazna raznolikost likovnih govoric, ki so vse prej kot enotne. Če se moda in oblikovanje osredotočata na pojma načrtovalnosti in uporabnosti, likovna dela razkrivajo razpetost med vplivi pop arta in nenehnim raziskovanjem novih izraznih poti. Posebej izrazit je dialog s prostorom, kot kaže primer Michelangela Pistoletta. Kurator Lorenzo Michelli je iz stalne zbirke Galerije Spazzapan izbral slike različnih avtorjev, ki ta dialog odpirajo od Burrija do Afra, pa tudi dela ustvarjalcev, ki so sledili vzgibom konceptualne umetnosti, kot so Gino De Dominicis, Getulio Alviani, Lucio Saffaro in drugi.

Specialistka za modo Raffaella Sgubin in Enrico Minio Capucci sta z razstavljenimi oblačili izpostavila desetletje, v katerem je v ospredje stopila industrijska proizvodnja. Medtem ko sta v prejšnjih desetletjih glavno besedo še imela obrtniško krojenje in ateljejsko delo, se v sedemdesetih letih uveljavi lik stilista, ki zna pri načrtovanju upoštevati sisteme serijske proizvodnje. Italija je tudi zaradi teh novosti stremela k ohranjanju kakovosti. Med modnimi kreatorji, ki se še posebej povezujejo z likovno umetnostjo, velja omeniti Roberta Capuccija, predvsem zaradi izbire neobičajnih naravnih materialov, kot sta vrv in bambus, ter geometrijske zasnove oblačil. Missoni izstopa po barvnih skladjih in značilnih pleteninah, Giorgia Armanija pa zaznamujejo nove, fluidne in elegantne oblike krojev, primernih za mestno življenje. Poseben prostor na razstavi zaseda Elio Fiorucci, ki je prenovil modo za mlade. Izhajal je iz undergroundovske kulture in izkušenj pop arta, obenem pa je znal slediti spremembam t. i. uniseks mode, v kateri so prav kavbojke postale povezovalni člen.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.