Vprašanje družinske oskrbe na domu na Goriškem vse bolj aktualno

Vprašanje družinske oskrbe na domu se umešča v kontekst staranja prebivalstva, ki je, tako kot v celotni Furlaniji - Julijski krajini, tudi na Goriškem občuten pojav. V naši deželi živi približno 328 tisoč prebivalcev, starejših od 65 let, kar predstavlja 27,4 odstotka celotnega prebivalstva FJK. Indeks staranja znaša 244 in je med najvišjimi v Italiji, pravi deželna odbornica za delo Alessia Rosolen. Oskrba na domu in pomoč oskrbovalcev družinskega člana postajata torej vse pomembnejši področji. Izzivu staranja prebivalstva je treba dodati še naraščanje števila enočlanskih gospodinjstev. Med ključnimi izzivi sodobnega sistema socialnega varstva je tudi oskrba na domu za osebe, ki živijo same. Na tem področju deluje deželna javna služba Si.Con.Te.

Potreba se bo stopnjevala

Po podatkih združenja Domina oskrbovalci v FJK predstavljajo že približno 77 odstotkov vseh redno zaposlenih gospodinjskih delavcev, medtem ko je bil ta delež leta 2018 74-odstoten.

Povpraševanje po oskrbovalcih in družinskih pomočnikih je visoko tudi na Goriškem. Kot poudarja odbornica Rosolen, ne gre za prehoden pojav ali začasno rast, temveč za dolgoročno strukturno potrebo, ki se bo zaradi staranja družbe v prihodnjih letih le še stopnjevala. Podatki kažejo na vse večjo kompleksnost zdravstvenih in socialnih potreb oskrbovancev ter veliko povpraševanje po družinskih pomočnicah, predvsem po tistih, ki so pripravljene stalno bivati pri oskrbovani osebi.

Ko družine iščejo oskrbovalko z urejenim delovnim razmerjem, naletijo na vrsto ovir. Na Goriškem so razmere primerljive z drugimi kraji v deželi: zaznati je kronično pomanjkanje oseb, ki so pripravljene živeti pri oskrbovancu, opravljati zahtevnejše oblike nege ali sočasno skrbeti za starejše zakonske pare. Pogosto se profil kandidatk ne ujema s pričakovanji družin; ovire so lahko jezikovne narave, višja starost samih delavk ali pomanjkanje izkušenj z določenimi specifičnimi boleznimi (npr. demenco). Ključen dejavnik pa ostajajo tudi visoki stroški zaposlitve.

Te težave se še dodatno zaostrijo, ko se premaknemo izven urbanih središč. V mestnem jedru Gorice je dostop do storitev lažji, medtem ko so na bolj oddaljenih in podeželskih območjih javne storitve ter prometne povezave precej omejene. Posledično se družinske pomočnice bistveno redkeje odločajo za stalno delo ali bivanje na podeželju, kar družine v odročnih krajih potiska v večjo osamljenost in stisko.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.