Še en delček v mozaiku odporniške književnosti

V zadnjih letih je čepovansko podolje - polno sporočil o redki naseljenosti, s svojimi urejenimi domačijami in pričevanji nekdanjega ukvarjanja za preživetje z lehami, odmerjenimi senožetmi in gozdovi po pobočjih - postalo dodatno zanimivo in celo čarobno. Čepovanska domačija s hišno številko 83 v avgustu že pet let gosti tridnevno uporniško in protifašistično prireditev Če Povem, na kateri se vrstijo predavanja, glasbene točke, večerni kresovi, deklamacije, igre, pohodi med spomeniki in drugi dogodki, ki potekajo v slovenščini in italijanščini in privabijo množico obiskovalcev iz Nove Gorice, Gorice, Posočja, Tržiča in bližnjega Laškega, Vipave, Ljubljane, Furlanije.

Literarni premik

V ta »direndaj« se umešča kakovosten literarni premik. Anton Špacapan Vončina, spiritus agens nakazanega vzdušja, si je zamislil s Francescom Tomado, v Julijski krajini znanim ustvarjalcem, izid 335 strani debele knjige z naslovom Il Figlio della Lupa. Izšla je pred tremi leti v italijanščini zaradi tržnih okoliščin in distribucijskih izhodišč, ker je zgodovina Primorske manj poznana med zgolj italijansko govorečimi ljudmi. Knjiga je bila uspešna in pred božičem je predstavitev, seveda v Čepovanu - v lepo urejenem gasilskem domu -, doživel še slovenski prevod Volkuljin sin.

Slednjemu se je posvetil Gašper Malej. Udeležence predstavitve je razložil, kako je »vijugal« med jezikovnimi vintgarji, otroškim dojemanjem težkih predvojnih in vojnih razmer, slovenskim romanom napisanim v italijanščini in njegovim povratkom med slovenske bralce z izdajo novomeške založbe Goga. Avtor spremne besede je Luca Meneghesso, ki je v njej med drugim zapisal, da »objava romana v slovenščini ni samo založniško dejstvo, temveč delček v mozaiku evropske odporniške književnosti«. Na odru je Ana Geršak, literarna kritičarka in prevajalka, povezovala posege vseh prisotnih. Aljoša Saksida je posegal s harmoniko v zaporedje premislekov nastopajočih z Bilečanko, s svojo uglasbitvijo Kajuhove Med ljudi bom šel in Grudnovo Tovarišice.

Na zadnji platnici italijanske izdaje nas presenetijo vprašanja (v prevodu): »Kaj se lahko pripeti, ko v majhni slovenski vasi, kot je Čepovan, učitelj nosi fašistično opravo in za pasom revolver? Ko dušni pastir ne zna braniti svoje čredice? Ko je prebivalcem zaukazano, naj snamejo hišne oknice in pozabijo na svoj jezik?« Vse ostalo obsega prepletanje usod, resničnih dogodkov in krajevnih legend vključno s skrivnostno »volkuljo«, katere »sin« je dodatna zastrta oseba celotne pripovedi. V krogih Casa Pound so naslov razumeli čisto po svoje in pokazali zanimanje za predstavitev na svojem sedežu. Tudi pisca tega poročila je naslov zavedel, saj smo rojeni v času fašizma bili vsi otroci »Figli della Lupa«, preden smo postali »ballila«. »Lupa« pa je v Čepovanu, od Gorice 20 kilometrov oddaljenem glavnem naselju pred vzponom proti Mostu na Soči ali Trebuši, bila drugače doživeta ...