Ponedeljek, 30 januar 2023
Iskanje

Sedi za mizo in pusti, da se kuha ljubezen

Knjiga receptov izpred sto let

26. nov. 2022 | 7:33
Dark Theme

Kako so kuhali pred sto leti? To nam razkriva pravkar izdana zbirka kuharskih receptov, pod katere se je leta 1920 podpisala Danijela Ule. Njeni vnuki – med njimi sta tudi pisateljica Ifigenija Simonović in fotograf Jani Batič – ter pravnuki so se namreč odločili, da Danijelin zvezek receptov natisnejo, prejšnji teden pa so knjigo predstavili v novogoriškem Xcentru. Konec meseca bodo zvezek receptov, ki je zanimiv tudi v jezikovnem in antropološkem smislu – knjiga namreč ohranja jezik iz prve polovice 20. stoletja – lahko spoznali še obiskovalci Slovenskega knjižnega sejma v Ljubljani.

Potenstaj in deni na mizo je knjiga receptov, ki jih je pred več kot sto leti zapisala Danijela Ule. Kuhala je v gostilni v Grahovem ob Cerkniškem jezeru, ob cesti, ki je vodila trgovce iz Budimpešte v Trst. Tam se je leta 1920 ustavil tudi Alojz Batič. Peš je prišel domov z ruske fronte, se zaljubil v gostilničarko in jo že naslednje leto odpeljal domov v Šempas. Rodila mu je štiri otroke. »Ko zdaj Uletovi in Batičevi vnuki, pravnuki, že prapravnuki listamo Danijelin zvezek receptov, mislimo na vse, ki bi jim ta zvezek radi poklonili. Zato smo se odločili, da ga natisnemo. Nismo mogli predvideti čudovitega vznemirjenja, ki ga je knjižica nenadoma vnesla v našo družino. Bilo je potem, ko se dve leti nismo videli zaradi virusa. Niti objemati se še nismo upali. Sedeli smo okrog mize pri Valterju in Janiju v Gorici, povedali smo si, kar smo vedeli, pregledali smo albume fotografij, šli smo na grobove, veselili smo se druženja. Danijela bi bila navdušena. S kuharskimi recepti nam je zapustila tistega, najvažnejšega, ki ga ni zapisala: sesti za mizo, pustiti, da se kuha ljubezen. Naj vzhaja, naj bo dobro začinjena, naj diši, naj živi, naj se prenaša iz roda v rod!« je v uvodu knjige zapisala Ifigenija Simonović, hčerka Danijeline edine hčerke Vide, ki je knjigo receptov za tisk pripravila skupaj s svojim bratrancem, fotografom Janijem Batičem. In zakaj je knjiga tako pomembna? »Ker sporoča o pomembnosti družine, korenin, gostoljubja, ker prikazuje pogovorni slovenski jezik iz prve polovice 20. stoletja in nas opozarja, da je mogoče tudi brez uvoženih eksotičnih sestavin pripraviti odlične jedi. Prihajajo časi, ko se bomo morali nasloniti na to, kar imamo,« je prepričana Ifigenija Simonović, ki še dodaja, da je prav Danijelina kuharska knjiga simbolni temelj njihove družine.

V knjigi poleg številnih receptov iz sto let stare kuhinje najdemo tudi dragocen prispevek o kuhanju skozi čas, ki ga je prispeval sociolog, publicist in poznavalec gastronomije Toni Gomišček.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava