Torek, 18 junij 2024
Iskanje

»Sijati čez, navzgor, v nas same ali skupaj z Gorico«

Na novogoriškem občinskem prazniku je župan Samo Turel izpostavil, da je EPK 2025 priložnost za obe mesti. Pri čezmejnih stikih so v pomoč tudi Slovenci v zamejstvu

11. sep. 2023 | 7:19
Dark Theme

»Vsi, ki dihamo z mestom in občino, se najbrž pogosto spomnimo preroških besed, da naj bi zgradili nekaj velikega, lepega in ponosnega, nekaj, kar bi sijalo preko meje. Besed, ki so bile izrečene v političnem smislu, za namen izgradnje Nove Gorice. Aktualne so še danes, ko jih razumemo tudi kot željo po razvoju, po moči znanja in ustvarjalnosti ljudi našega prostora. Parafraziral jih je tudi arhitekt Edvard Ravnikar, ki je zasnoval Novo Gorico. V današnjem času se o besedah sijati preko meje lahko sprašujemo tudi drugače. Sijati čez, sijati navzgor, sijati v nas same ali sijati skupaj z Gorico, povezani, brezmejno, kar je v srčiki slogana Evropske prestolnice kulture 2025,« je v svojem nagovoru na osrednji slovesnosti ob prazniku novogoriške občine v petek zvečer v SNG Nova Gorica izpostavil župan Samo Turel.

Potrebujemo napredne ideje

Kot je dejal, je zdaj čas, da presežemo delitve in izolacije, da razumemo sodelovanje in skupno rast ter se zavemo, da ni potrebe, da sijemo čez drugega. Pri tej rasti je, tako Turel, ključen občutek do prostora in izbira naprednih idej, tehnologij in rešitev. »Če bomo skušali ustvarjati že videno in običajno, ne bomo mogli nikoli voditi, biti napredni, biti samooskrbni in trajnostni,« je prepričan župan. Kot je dodal, je EPK 2025 priložnost. »Za obe Gorici, za Slovence, Italijane, Furlane in vse priseljence, ki živijo na našem skupnem območju. Lahko pomeni bistveni napredek v izboljšanju kvalitete življenja in infrastrukturnih pogojev obeh mest. Ker sem po naravi realist, se dobro zavedam, da si dve leti pred naslovom EPK 2025 ne moremo privoščiti neuresničljivih vizij in neoprijemljivih sanj. Preveril sem, kaj je mogoče v dveh letih dejansko narediti, saj si nikakor nisem želel ustvarjati projektov, ki ne bodo uresničeni. In to ob dejstvu, da imamo v Novi Gorici zares ves čas izjemno podporo s strani države,« je zatrdil. V veliko pomoč pri čezmejnih stikih in tudi razširjanju pomena EPK pa so po njegovih besedah Slovenci v zamejstvu, saj je njihovo delovanje pomemben vezni člen v čezmejnem prostoru.

Zahteven proces do ureditve

Po Turelovih besedah v novogoriški mestni občini in EZTS GO skrbijo zlasti za infrastrukturne projekte EPK. »Proces, s katerim smo prišli do predlagane rešitve ureditve Trga Evrope, je bil zahteven, kot je lahko zahtevno usklajevanje pričakovanj, ambicij in idej ob snovanju rešitev na točki, kjer se sooča veliko različnih pogledov ter kulturno zgodovinskih vprašanj in administrativnih postopkov. Ne smemo pozabiti, da je v primeru urejanja skupnega trga in nasploh čezmejnega prostora potrebno upoštevati zakonodajo in postopke dveh držav. Pot vsekakor ni bila premočrtna, a ne glede na to, je doseženo plod širšega soglasja med vsemi vključenimi in nenazadnje rezultat možnosti, ki jih sam prostor omogoča. Območje ob meji bo prvenstveno zasnovano kot zeleni prostor, kraj srečevanja in združevanja ljudi obeh Goric in širše. Trg Evrope bo med EPK 2025 eno glavnih prizorišč, predvsem pa trajni simbolni in fizični element povezovanja dveh Goric,« je med drugim izpostavil in dodal, da se vzporedno tudi projekti prenove območja železniške postaje in samega postajnega poslopja z umikom tovornih tirov, ureditvijo podhoda za pešce in kolesarje, preureditvijo objekta bivšega SVTK-ja, prenovo Raz-skladišča, dokončanjem Rafutskega parka in drugimi. Dodal je še, da si je Nova Gorica z osvojitvijo naslova EPK pridobila vlaganja države in investicije, ki si jih zasluži.

»Nocoj je čas za praznovanje. Je trenutek, ko moramo preseči vse, kar nas oddaljuje in združiti moči zato, da nam bo uspelo. Preseči moramo negativizem, ki ga je žal vse preveč. Prepričan sem, da bistvo in vsebino življenju daje pozitivna misel, občutek skupnosti in bližina sočloveka,« je poudaril Turel.

Priznanja najzaslužnejšim

Na slovesnosti so v SNG Nova Gorica podelili tudi priznanja najzaslužnejšim. Nagrado Franceta Bevka je letos prejela Tatjana Gregorič za življenjsko delo in pomembno vlogo v kulturi goriškega, slovenskega in zamejskega prostora. »Kot novinarka je resno, dosledno in strokovno spremljala kulturno dogajanje, ga komentirala in posredovala najširši javnosti, tako s pomočjo radia kot tiskanih medijev,« piše v utemeljitvi. Nagrade občine so šle v roke Društvu Soška fronta 1915-1917, Društvu gluhih in naglušnih Severne Primorske in Jožefu Markiču, Bevkovo listino je prejel prof. dr. Renato Podbersič, plaketo občine pa so si zaslužili Kulturno umetniško društvo Goriška paleta, David Kožuh, pater Niko Žvokelj, Matjaž Marušič in Anton Vencelj.

Slovesnost ob občinskem prazniku je bila tematsko posvečena arhitektu Edvardu Ravnikarju, snovalcu Nove Gorice. Pod režijo se je podpisala mag. Neda Rusjan Bric, v kulturnem programu pa so nastopili gledališki igralec Peter Harl in MN dance company ansambel, ki je prav v letošnjem letu in v luči EPK postal stalni mednarodni plesni ansambel.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava