Petek, 03 maj 2024
Iskanje

»Sinje plavajoče rakovice moramo loviti in tudi jesti«

S predsednikom tržiške ribiške zadruge Michelejem Dozom smo se pogovorili o invazivni vrsti, ki pri nas nima naravnih sovražnikov in je vse bolj prisotna tudi v Maranski in Gradeški laguni

22. avg. 2023 | 12:32
Dark Theme

Sinja plavajoča rakovica (Callinectes sapidus) povzroča vse večjo škodo tudi v Maranski in Gradeški laguni. »Nismo še na ravni krajev ob izlivu Pada, vendar se razmere hitro slabšajo, če pomislimo, da vsaka samica odleže preko 8000 jajčec. Ker pri nas sinje rakovice nimajo naravnih sovražnikov, lahko njihovo število omejimo samo tako, da jih lovimo in jemo,« pravi predsednik tržiške ribiške zadruge in konzorcija ribicev iz Tržaškega zaliva Michele Doz.

Prišla je iz Amerike

Sinja plavajoča rakovica je »doma« vzdolž atlantske obale ameriške celine, od Nove Škotske do Argentine. V Sredozemlje je najbrž prišla z balastnimi vodami tovornih ladij, vendar je v zadnjih letih njena populacija skokovito narasla tudi zaradi dviga temperature Sredozemskega morja, kar je posledica podnebnih sprememb. Tržiški ribiči so prve sinje plavajoče rakovice ujeli pred kakimi desetimi leti v kanalu Valentinis, ob katerem imajo med drugim svoj sedež in ribarnico.

»Pred leti smo na kako sinjo rakovico občasno naleteli tudi med ribolovom pred rtom Sdobba in ob izlivu kanala Primero v Gradežu. V zadnjih časih je sinjih rakovic vse več. Nismo še na ravni krajev ob izlivu Pada, vendar je škoda, ki jo povzročajo vse večje tudi v Maranski in Gradeški laguni. Ribiči iz Marana so zato že zaprosili deželno vlado, naj razglasi izredne razmere in zaprosi za pomoč državo,« poudarja Doz, ki pričakuje, da se bo število sinjih rakovic v bližnji prihodnosti še povečalo, saj vsaka samica odloži osem tisoč jajčec.

»Sinja rakovica živi v polslani vodi, tako da še najraje ima izlive rek. Prisotna je na primer tudi ob izlivu Dragonje, medtem ko je drugod v Istri ni. Niti v Dalmaciji s sinjo rakovico v prihodnosti ne bi smeli imeti težav, medtem ko bo najbolj na udaru celotna jadranska obala od izliva Pada do Pancanskega zaliva, kjer je cel kup izlivov rek in lagun. Tudi na območju, ki gre od Tržiča vse do Trsta, bi ne smeli imeti težav,« predvideva Doz, po katerem naj ne bi bila ogrožena niti gojišča klapavic. »Sinje rakovice imajo klešče take oblike, da jim omogočajo plavanje. V vodi se lahko hitro premikajo, vendar do klapavic, ki jih gojimo pod gladino, ne uspejo seči,« pravi Doz.

Ogrožene »moeche«

Sinja plavajoča rakovica se hrani z vsem, kar najde na dnu. Poleg raznih vrst školjk in ostrig so ogroženi tudi avtohtoni raki in ribe, ki na dnu živijo oz. tam polagajo ikre.

»Sinje rakovice so zelo požrešne in napadalne, tako daogrožajo vse krajevne vrste rakov, tudi škampe seveda. V Venetu so zelo priljubljene moeche in masanete. Gre za rake, ki jih ribiči lovijo takoj po levitvi, ko nimajo oklepa in so zaradi tega mehki. Nedvomno se bo njihovo število znižalo, saj bodo lahek plen za sinje rakovice,« razlaga Doz, ki pričakuje, da bodo zaradi sinje rakovice na udaru tudi »kanoče« - morske bogomoljke.

Ob izlivu Pada je populacija sinje rakovice poskočila po majskih poplavah v Emiliji-Romanji, zaradi katerih se je v morje izlila ogromna količina sladke vode. Sinje rakovice so v prejšnjih mesecih povzročile ogromno škodo na gojiščih školjk v krajih Polesine in okolici, kjer so jih ribiči začeli loviti z uporabo velikih vrš, v katere se ujame tudi po več kilogramov invazivnih rakov.

Kitajcem so bile takoj všeč

»V zadnjih časih je na tržišču vse več sinje rakovice, mi smo jo v naši tržiški ribarnici sicer prvič prodajali že leta 2008. Takrat smo jih nabavili pri dobavitelju iz Manfredonie v Apuliji. Po sinjih rakovicah so nekoč posegali predvsem kitajski državljani, ki so bili nad njimi navdušeni. Pred leti je bila cena sinje rakovice dokaj nizka, v zadnjih časih je nekoliko narasla, ker se je izkazalo, da kakorkoli gre za kakovosten proizvod. V naši ribarnici tako v zadnjih časih prodajamo sinje rakovice, ki jih lovijo v Venetu. Cena se suče med 7,90 in 9,90 evra, sicer jih prodajamo tudi cvrte in v brodetu, ki je res zelo okusen. Če hočemo vsaj nekoliko omejiti širjenje sinjih plavajočih rakovic, jih moramo loviti in seveda jesti. Drugih rešitev ni, saj gre za tujerodno invazivno vrsto, ki v naših krajih v naravi nima pravih nasprotnikov. Edini njihov nasprotnik je pri nas lahko človek,« poudarja Doz.

»Rakovica je odlična«

Sinjo rakovico si je v prejšnjih dneh privoščil Marko Zavadlav iz Štandreža. Ujel jo je v plitvi vodi pred eno izmed plaž na začetku Gradeža in iz nje pripravil omako za špagete. Pristavil je, da sinje rakovice plavajo res hitro in da je treba zelo paziti na njihove klešče!

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava