Nedelja, 07 avgust 2022
Iskanje

Skrivnost črne škatle je razkrita

V Škrabčevi knjižnici na Kostanjevici so s pomočjo Marca Menata, upokojenega direktorja državne knjižnice v Gorici, odkrili inkunabulo iz leta 1496

2. apr. 2022 | 9:59
Dark Theme

V trezorju Škrabčeve knjižnice na Kostanjevici v Novi Gorici se že vrsto let nahaja črna lakirana škatla, v kateri je močno poškodovana knjiga oz. kar je še ostalo od nje. »Ta škatla in njena vsebina sta nas vedno vznemirjali. O knjigi nismo imeli nikakršnih podatkov, brez platnic je, brez naslovne in zadnje strani, brez hrbtišča, šivov. Na podlagi dosedanjih poizvedovanj nismo nikakor uspeli ugotoviti, za katero knjigo gre,« pravi Mirjam Brecelj, vodja Škrabčeve knjižnice. Skrivnost se je pred nekaj dnevi nepričakovano razvozlala: gre za eno od inkunabul oz. prvih tiskanih knjig iz leta 1496. »To je neprecenljivo. Tudi če knjiga ostane v takšnem stanju kot je, je to za nas biser, ki nima cene,« pravi Brecljeva, ki vzneseno poudarja, da se kaj takega človeku v življenju zgodi zelo zelo redko. Ali nikoli.

V Škrabčevi knjižnici na Kostanjevici je okoli 11.500 knjig, med njimi je kar 30 inkunabul oz. prvotiskov. Te knjige, pojasnjuje Brecljeva, sodijo v zibelko tiskarstva, saj beseda incunabulum (lat.) pomeni zibelka, povoj, plenica. Gre za knjige, posamezne strani ali slike, ki so bile natisnjene v Evropi med dokončanjem Gutenbergove Biblije leta 1454 in 31. decembrom 1500.

Vseh 30 inkunabul iz Škrabčeve knjižnice je v kar dobrem stanju, dve med njimi sta tudi restavrirani, tri pa so potrebne celotne, zelo zahtevne obnove. »Naša najstarejša datira v leto 1476. Nas pa je ves čas vznemirjala črna škatla, hranjena v trezorju, v kateri je knjiga, ki po videzu in poškodbah skoraj težko nosi to ime,« pravi Brecljeva in dodaja, da je bilo v zvezi s to knjigo doslej več vprašanj kot odgovorov.

NAMIG IZ GORICE ...

Skrivnost se je začela razpletati lanskega avgusta, ko so v Škrabčevi knjižnici prejeli vprašanje upokojenega direktorja Državne posoške knjižnice iz Gorice, Marca Menata. Zanimalo ga je, ali knjižnica na Kostanjevici poseduje tudi inkunabule. Po prejetem pritrdilnem odgovoru se je v knjižnici osebno oglasil in pojasnil, da v Italiji že nekaj let poteka projekt popisovanja inkunabul, ki se nahajajo v manj poznanih knjižnicah. Projekt se je začel na Siciliji, vodi ga strokovnjak za rokopise in zgodnje tiske Marco Palma iz Rima.

Menata je torej zanimalo, ali bi Škrabčeva knjižnica privolila v strokoven popis svojih inkunabul. »Seveda smo takoj pristali. Tak popis predstavlja še eno varovalko s tem, da je inkunabula prepoznana in zapisana v register. Menato je tako k nam prihajal vso lansko jesen in vsako inkunabulo natančno in strokovno popisal. Že v začetku pa je dal tudi idejo, da bi ta popis izšel v knjigi. Že naša dolgoletna želja je bila, da naredimo monografijo inkunabul v naši knjižnici, a se je vsakič zataknilo pri vprašanjih, kdo bo naredil strokovni popis in kdo bo to financiral. Sedaj pa, ko Nova Gorica in Gorica sodelujeta pri projektu Evropska prestolnica kulture, se nam je ta povezava med gospodom Menatom iz Gorice in inkunabulami s Kostanjevice zdela še posebej dobra. Morda bi monografija prišla prav tudi kot protokolarno darilo – o tem sanjamo. Nova Gorica kaj takega gotovo ne more ponuditi in verjetno tudi Gorica ne,« razmišlja Brecljeva, ki upa, da bo izdaja monografije v okviru projekta EPK podprta.

POTRDITEV IZ SICILIJE

V Škrabčevi knjižnici so pred leti sicer že popisali vse knjige, ki se nahajajo pri njih, tudi inkunabule. »Vendar ne na tako strokoven način. Vseeno je praktično polovica dela že narejenega.« Med pogovori in načrti je Brecljeva Menatu pokazala tudi skrivnostno črno škatlo iz knjižničnega trezorja. »Ko jo je prijel v roke, je takoj dejal, da bi to lahko bila inkunabula. To smo sicer ves čas upali. Nato je gospod Menato omenil, da konec maja v te kraje prihajata profesorja Marco Palma iz Rima in Anna Scala iz Sicilije, ki se ukvarjata prav z inkunabulami. Prejšnji teden pa me je prosil, če mu lahko pošljem nekaj fotografij te skrivnostne knjige, da jih posreduje omenjenima strokovnjakoma,« pripoveduje Brecljeva.

Odgovor, ki so ga potihem čakali, a jih je vendarle zelo presenetil, je prišel minulo nedeljo zvečer. Elektronska pošta, ki jo je poslala Anna Scala, je vsebovala kratko in jedrnato sporočilo: »Knjiga prepoznana kot inkunabula. Vincent Ferrer Santo: Sermones. Venezia, de Soardi, 1496.« Gre torej za knjigo pridig avtorja Vincencija Ferrera (1350–1419), krščanskega svetnika. Inkunabula je očitno bila v Benetkah natisnjena 77 let po njegovi smrti. V Škrabčevi knjižnici sicer že hranijo tri inkunabule tega avtorja, tudi založnik in tiskar je isti. »S tem se nam poveča število inkunabul, knjižnica pa pridobi na svoji vrednosti. S tem pridobi tudi domovina. Inkunabula, ki se jo odkrije, je neprecenljive vrednosti,« poudarja Brecljeva. Škrabčeva knjižnica se torej od nedelje dalje ponaša z 31 inkunabulami. Zadnja odkrita inkunabula je sicer v izredno slabem stanju, zato si na Kostanjevici želijo, da bi bila restavrirana, vendar samostan tega stroška ne zmore. Prvo polovico knjige se sicer še da listati, druga polovica pa je tako uničena, da to ni mogoče.

KJE JE 32. INKUNABULA?

Nerazrešena pa ostaja usoda še ene, tako rekoč 32. inkunabule s Kostanjevice. Zadnji strokoven popis inkunabul je bil narejen leta 1957 v knjigi Inkunabule Slovenije. Popisal jih je Alfonz Gspan v sodelovanju z Josipom Badaličem. »V njej so popisane tudi inkunabule iz naše knjižnice. A teh inkunabul gospod Gspan ni imel v rokah, saj so bile odnesene v Trento. Do leta 1947 so bili namreč tukaj italijanski frančiškani. Ko so morali iz Kostanjevice oditi, so najdragocenejše knjige odnesli s seboj v Trento. Tako da smo potem te knjige po posredovanju države dobili nazaj šele v 60. letih prejšnjega stoletja. Popis iz leta 1957 je bil torej verjetno narejen le na podlagi kataloga, ki pa je bil narejen tu v knjižnici med letoma 1930 in 1932. Ena knjiga, ki je v tem katalogu in je tudi v Gspanovem popisu, manjka. Sedaj upamo, da bomo s pomočjo Menatovega posredovanja prišli do knjižnice v Trentu. Upamo, da bodo tam strokovnjakom dovolili vpogled v knjižnico, da bi odkrili, če se manjkajoča inkunabula nahaja tam.

V omenjenem popisu pa novoodkrita inkunabula iz črne škatle ni zabeležena, saj nima nobene signature. O poškodbah, ki jih je utrpela, sedaj le ugibajo. Možno je, da so nastale med prvo svetovno vojno, ko so bile hranjene v kleti in v lesenih sodih. »Trenutno ne moremo razbrati, kakšne poškodbe so to, kako so nastale. Knjiga ni ožgana in ni uničena od vlage,« dodaja Brecljeva.Na Kostanjevici se nadejajo, da bo monografija o inkunabulah, ki jih hrani Škrabčeva knjižnica, uresničena. »To bi bilo tudi darilo mestu Nova Gorica. Menatova želja je, da bi bila v slovenskem in italijanskem jeziku izdana že letos,« sklene Brecljeva.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava