Soča bo dobila svojo pogodbo

Na štarancanski občini bodo v ponedeljek, 20. oktobra, podpisali t.i. rečno pogodbo, dokument za gospodarjenje z reko Sočo. Podpis listine o nameri bo predstavljal osnovo za nadaljnje načrtovanje ukrepov za upravljanje soškega vodnega bogastva na italijanski strani državne meje. Kako uskladiti ukrepe s slovensko stranjo, bodo novembra razpravljali na srečanju, ki ga bodo v Novi Gorici izpeljali v okviru evropskega projekta Wabin.

Rečne pogodbe so si zamislili leta 1981 v Franciji, da bi ustrezneje koordinirali delo vseh ustanov, ki so pristojne za upravljanje z vodnimi viri. V Italijo so prvo rečno podobo podpisali leta 2006, ko so za gospodarjenje z reko Seveso vzpostavili sodelovanje med tremi pokrajinami (Como, Monza-Brianz, Milan), šestimi parki, Deželo Lombardijo, lombardijsko agencijo Arpa in raznimi drugimi ustanovami. Po zgledu Sevesa so v Lombardiji podpisali pogodbe še za reke Lambro, Adda, Mincio, Olona, Mella, Oglio in razne druge. V naslednjih letih so lombardijskemu zgledu sledili v Piemontu, Emiliji-Romanji in še v nekaterih drugih deželah po Italiji.

Pobudnica podpisa rečne pogodbe za Sočo je štarancanska občina, ki je k sodelovanju povabila Deželo Furlanijo - Julijsko krajino, oblast za upravljanje porečij Soče in drugih rek v vzhodnem delu Alp, konzorcije, ki upravljajo vodne vire, razna združenja, stanovske organizacije in seveda občine, po ozemlju katerih teče smaragndna lepotica (med njimi so tudi Sovodnje).

Zaščita in skrb za ekosistem

Z rečno pogodbo se bodo podpisniki obvezali, da bodo sodelovali pri upravljanju z reko Sočo in da si bodo prizadevali rečnemu ekosistemu zagotoviti ustrezno zaščito, kot je predvideno v evropskih direktivah za okolje. »Skupnosti, ki živijo ob reki, se bodo povezale, da bi se skupaj dogovarjale o ustanavljanju novih zaščitenih območij, o zaščiti voda reke Soče in tudi o nerešenem vozlu nihanja vodostaja,« pravi štarancanska občinska odbornica Roberta Russi in pojasnjuje, da želijo k sodelovanju povabiti tudi sogovornike na slovenski strani meje.

»Naša občina je od prve izvedbe štarancanskega Festivala vode leta 2023 začela vzpostavljati stike tudi z občinami v Sloveniji,« pravi Roberta Russi. Na ponedeljkovem podpisu rečne pogodbe bo deželno vlado predstavljal odbornik za okolje Fabio Scoccimaro. »Z rečno pogodbo za Sočo se Dežela Furlanija - Julijska krajine zavzema za izvedbo projekta, ki cilja na trajnostni razvoj in pri katerem bosta sobivali zaščita okolja in gospodarstvo. V projektu se bodo prepletali javni in zasebni interesi, tako da bodo ob isti mizi sedeli javne ustanove, združenja, občani in podjetja,« je poudaril deželni odbornik Scoccimarro, potem ko so pred nekaj tedni na zasedanju deželne vlade prižgali zeleno luč za podpis rečne pogodbe. Kateri so cilji rečnih pogodb, bodo v ponedeljek pojasnili še Matteo Bisaglia z oblasti za upravljanje porečij v vzhodnem delu Alp, Marco Lipizer z Dežele Furlanije - Julijske krajini in Marco Abordi, projektni vodja rečne pogodbe za Sočo.

Veliko težav povzročajo jezovi

Novembra bo o prizadevanjih za skupno upravljanje reke Soče spet govor v okviru projekt Wabin, ki je nastal iz potrebe po predlaganju in izvajanju specifičnih posegov za spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam, trajnostnega upravljanja z vodami ter zaščite vodnih in hidrogeoloških virov z gospodarskega, družbenega in okoljskega vidika. O potrebi po čezmejnih ukrepih za upravljanje reke Soče se sicer govori že leta, vendar doslej še ni bilo sprejetih nobenih posebnih obvez. Tako na slovenski kot tudi na italijanski strani meje so jezovi odgovorni za nihanje pretoka, kar negativno vpliva na vodni živelj. Po podpisu rečne pogodbe čaka njegove pobudnike kar nekaj dela, da bodo doseženi konkretni rezultati za ublažitev težav, ki jih povzroča izkoriščanje vodnega bogastva Soče za proizvodnjo električne energije in za namakanje polj v nekdanji goriški pokrajini.