Soča potrebuje čezmejno upravljanje

Za upravljanje reke Soče je potreben čezmejni načrt. V to je prepričana poslanka stranke Liberi e uguali Rossella Muroni, ki je okoljskega ministra Sergia Costo vprašala, kako si na okoljskem ministrstvu prizadevajo, da bi Slovenija in Italija sodelovali pri upravljanju porečja reke Soče. Muronijeva se v svojem parlamentarnem vprašanju sklicuje na peticijo v zvezi z izkoriščanjem hidroelektričnega potenciala reke Soče, ki ga je pred časom evropski komisiji izročila zveza Legambiente. Sočasno z vložitvijo parlamentarnega vprašanja poslanke Muornijeve je naveza Salviamo Isonzo pisala slovenskemu okoljskemu ministrstvu, mešani slovensko-italijanski komisiji za vodno gospodarstvo, deželnemu odborništvu za okolje in vodnemu okolišu za vzhodno Italijo. Člani zveze Legambiente pojasnjujejo, da so s peticijo opozorili na nihanje vodne gladine, ki jo na Soči povzročajo hidroelektrarne. Njihovi upravitelji se ne zmenijo za življenje v reki; ponoči skozi zapornice spuščajo zelo malo vode, podnevi pa je vodostaj podvržen stalnemu nihanju, kar je posledica povpraševanja po električni energiji. Evropska komisija je zvezi Legambiente odgovorila, da mora biti upravljanje mejnih rek čezmejno. Komisija je tudi pozvala zvezo Legambiente, naj na težave opozori tako slovenske kot italijanske sogovornike. »Evropsko direktivo o upravljanju voda je treba spoštovati, saj ne gre za bruseljsko kaprico, temveč za resno vprašanje,« poudarjajo okoljevarstveniki, po katerih so posledice podnebnih sprememb zelo hude ravno v rečnih ekosistemih. Če je v rekah premalo vode, se zniža njihova prečiščevalna moč. Zaradi tega so potem onesnažene školjke in ribe ob rečnih izlivih. Iz zveze Legambiente opozarjajo tudi, da so reke vse pogosteje deležne regulacijskih posegov, zaradi katerih je nevarnost poplav še večja. Iz zveze Legambiente poudarjajo, da bodo še naprej pozorno sledili vprašanju čezmejnega upravljanja reke Soče, ki mora biti spoštljivo do narave.