»Zakon določa ukrepe v prid gorskim območjem,« piše v 44. členu italijanske ustave, ki jasno opredeljuje dolžnost države, da varuje in podpira gorska območja. Zakon Calderoli št. 131/2025, ki sicer še ni stopil v veljavo, odpira resna vprašanja o prihodnosti gorskih in hribovitih območij v Italiji. Predlagana reforma predstavlja namreč poskus za ponovno opredelitev meril, na podlagi katerih se občinam priznava status gorske občine. Slednji predstavlja ključen pogoj za dostop do temeljnih finančnih virov. Na podlagi kriterijev Calderolijevega zakona bi v Furlaniji - Julijski krajini 38 občin izgubilo status gorske občine. Med temi so tudi Števerjan, Doberdob in Sovodnje. Nekatere občine upajo, da jim bo dovoljeno odstopanje od zakona: med njimi je števerjanska.
Izguba statusa gorske občine bi v Ševerjanu, ki je v celoti kmečka občina, vplivala predvsem na kmečka podjetja, ki bi ne koristila več določenih davčnih olajšav, razlaga števerjanski župan Marjan Drufovka. Poleg tega so prihranki predvideni tudi v zvezi s socialnimi prispevki INPS (bivši SCAU), popusti pa so predvideni tudi za nabavo goriva in plina. »Sam obstoj osnovne šole je odvisen od tega statusa. Če imamo kljub nižjim številom namreč odprto šolo je tudi zaradi tega, ker smo gorska občina,«nadalje pojasnjuje župan. Po mnenju prvega občana bi pomenila izguba statusa tudi izgubo na konkurenčnosti, saj je tako in tako Števerjan nekoliko bogu za hrbtom.
Minister za deželne zadeve in avtonomijo Roberto Calderoli je določil tri kriterije za novo razvrščanje. Občina izpolnjuje pogoje za uvrstitev med gorska območja, če ima najmanj 25 odstotkov svoje površine nad 600 metri nadmorske višine in hkrati najmanj 30 odstotkov ozemlja z naklonom, enakim ali večjim od 20 odstotkov. Drugo merilo je, če povprečna nadmorska višina občine presega 500 metrov. Izjemoma pa se lahko med gorske prišteva tudi občine z nižjo povprečno nadmorsko višino, kadar so le-te v celoti obdane z občinami, ki že izpolnjujejo vsaj enega od dveh zgoraj navedenih kriterijev.
»Občina Števerjan ima posebno morfologijo,« pravi župan Marjan Drufovka. Calderolijevi kriteriji se osredotočajo predvsem na nadmorsko višino, zaradi katere bi Števerjan izpadel iz spiska gorskih občin. »Če bi pa upoštevali naklon, je 90 odstotkov naše občine hribovito območje, marsikje naklon presega 20 odstotkov,« pravi prvi občan in pristavi, da takega reliefa druge občine nimajo