Stoletje zlatega faraona v Novi Gorici

V Goriški knjižnici Franceta Bevka so včeraj odprli priložnostno razstavo ob 100. obletnici odkritja Tutankamonove grobnice z naslovom Stoletje zlatega faraona.

Razstava predstavi zgodbo o grobnici faraona Tutankamona, ki jo je leta 1922 odkril angleški raziskovalec Howard Carter. Odkritje grobnice faraona Tutankamona (1342-1323 pr. Kr.) je največje arheološko odkritje v zgodovini človeštva. Obenem razstava nakaže, kako je odkritje grobnice med obema vojnama odmevalo v medijih, ko so bile senzacionalne novice iz Doline kraljev zelo dobrodošle za ustvarjanje pozitivnega pogleda na prihodnost. Avtor priložnostnega obeležja je dr. Marko Frelih, Kustos Slovenskega etnografskega muzeja. Na ogled pa je tudi izbor literature Goriške knjižnice ter spominkov iz egipčanske zbirke Slovenskega etnografskega muzeja in zasebne dr. Freliha.

Kot je na spletni strani Slovenskega etnografskega muzeja zapisal dr. Marko Frelih, je svetovna javnost od samega začetka spremljala izjemno odkritje Tutankamonove grobnice. »Samo štiri leta po katastrofalni zapuščini prve svetovne vojne so bile senzacionalne novice iz Doline kraljev zelo dobrodošle za ustvarjanje pozitivnega pogleda na prihodnost. V dobi, ko sta v medijskem prostoru prevladovala le časopis in radio, je Tutankamon kmalu zavzel vidno mesto. Medijsko pozornost je držal v napetosti predvsem zaradi skrivnostnega pojava, znanega kot Faraonovo prekletstvo. Številni članki so poročali o nenavadnih okoliščinah, v katerih so umirali ljudje, povezani z odkrivanjem grobnice. V njej naj bi se nahajal zlovešč napis: »'Kdor bo motil faraonov mir, ga bo smrt pokončala s svojimi krili' Napis, ki ga nihče ni videl, je obšel svet in še danes buri fantazijo ljubiteljev nepojasnjenih dogodkov. Tutankamon je obdržal status svetovne ikone celo stoletje,« je prepričan dr. Frelih. Priložnostno razstavo si bo v knjižnici mogoče ogledati vse do 31. januarja na razstavnem prostoru pri klavirju.