»Težko je napovedati, kdaj bo neurij konec«

Na Facebook strani Pazzi per il meteo goriziano, na kateri zelo strokovno pripravljajo vremenske napovedi, ki so v tem obdobju še kako koristne, so v zadnjih dneh zabeležili preko milijon stikov.

Z njenim upraviteljem Danielom Tescarijem smo se včeraj pogovorili o neurjih, ki so tudi na Goriškem povzročila toliko škode.

Kaj se pravzaprav dogaja, da prihaja do tako ekstremnih vremenskih pojavov?

Vroča afriška zračna masa se v teh dneh zadržuje nad Sredozemljem, medtem ko je nad srednjo Evropo svež atlantski zrak. Obe masi se srečujeta ravno v severni Italiji, tako da smo tudi mi ravno na meji med njima. Poleg tega je treba upoštevati, da je temperatura morja zelo visoka, tako da nevihtne celice ne izgubijo svoje energije, temveč se zaradi vetra regenerirajo in v njih nastaja tudi toča.

Neurja si v zadnjih dneh v raznih krajih po severni Italiji in tudi po Sloveniji sledijo kot po tekočem traku. Kdaj jih bo konec?

To je zelo težko napovedati. Potrebovali bi res zelo močan vdor svežega zraku, ki bi enkrat za vselej pometel z vročino. V resnici si iz dneva v dan sledijo premiki zračnih mas z zahoda proti vzhodu, ki jim ni videti konca. Medtem ko je v prejšnjih treh letih na vreme na globalni ravni vplivala La Niña, ki je v naših krajih povzročila poletna sušna obdobja, se letos ukvarjamo z El Niñom, zaradi katerega je pri nas večja nestabilnost.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.