Trgatev na italijanski strani Brd je nekoč enkrat na leto združevala delavce z obeh strani meje. Med njimi so bili predvsem upokojenci. Mnogi so že v času Jugoslavije v vinogradih stkali prijateljstva in se iz leta v leto vračali k istim vinogradnikom. Za briške kmete je takšna pomoč bistvena, saj je usposobljeno delovno silo za nekaj intenzivnih tednov trgatve vse težje najti. Toda tisto, kar je bilo nekoč samoumevno, je danes precej bolj zapleteno. Zaradi razlik med pokojninskimi, davčnimi in socialnimi sistemi ter evropskih pravil ima lahko delo čez mejo posledice, ki jih delavec pogosto sploh ne pričakuje.
V preteklosti je bilo sicer veliko neprijavljenega dela, danes pa so nadzori na italijanski strani strožji in kazni višje. Delodajalci zato bolj pazijo, da so postopki urejeni v skladu z italijansko zakonodajo, pojasnjuje direktorica patronata INAS CISL Nova Gorica Katja Terpin.
Težava pa nato pogosto nastane na slovenski strani, predvsem pri upokojencih. Slovenija jim namreč omogoča, da po upokojitvi pod posebnimi pogoji še naprej delajo, pri čemer so obseg dela, prihodek in obveznosti omejeni. Na italijanski strani takšna slovenska ureditev ne velja. Če italijanski vinogradnik zaposli slovenskega upokojenca, mora upoštevati italijansko zakonodajo in ga vključiti v obvezno pokojninsko zavarovanje, tudi če bo delal le nekaj dni. »Italijanski delodajalec s tem nima težav, saj se drži italijanske zakonodaje in ima čisto vest. Svojega delavca mora preprosto zavarovati in se ne sprašuje, ali oseba s tem krši zakonodajo druge države,« pojasnjuje Terpin.
Za slovenskega upokojenca pa to lahko pomeni, da je po slovenski zakonodaji ponovno vključen v obvezno zavarovanje. O tem mora obvestiti Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), posledica pa je lahko ustavitev izplačevanja slovenske pokojnine za čas ponovne vključitve v zavarovanje. »Pri tem sploh ni težava dohodnina, temveč pokojninski zakon,« poudarja Katja Terpin. Če se slovenski upokojenec zaposli v Italiji in je tam vključen v obvezno zavarovanje, to ni združljivo s prejemanjem slovenske pokojnine.
Mnogi tega ne vedo, saj so trgatev dolga leta razumeli kot občasno pomoč znancem. Nekateri niso niti dobili plačilnih list in so menili, da delajo na črno. Težava pa se lahko pokaže šele leta pozneje.
Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.