V Empoliju je od tašče slišala za zatiranje Slovencev

Goriška knjigarna LEG je pred dnevi gostila predstavitev zanimivega zgodovinskega romana, v katerem je opisana življenjska pot gospe Caroline. Carolina je sicer izmišljeno ime, kajti v resnici gre za Štefanijo Zaletel, po rodu iz Biljane v Brdih, ki je med vojnama živela v Pevmi. Pri tem je zanimivo predvsem dejstvo, da avtorica knjige Patrizia Socci ni iz naših krajev, temveč iz Empolija v Toskani; z možem Walterjem se je v Gorico preselila leta 2017. Opisana Carolina oz. Štefanija je Walterjeva mama, ki se je v Toskano preselila na začetku druge svetovne vojne. Umrla je v domu za ostarele blizu Empolija leta 2012, stara častitljivih 98 let. Njena snaha Patrizia jo je pogostoma obiskovala, se z njo pogovarjala in si zapisovala njene pripovedi, ki jih je sedaj opisala v knjigi.Srečanju z avtorico in knjižno novostjo se je odzvalo lepo število poslušalcev, ki so z zanimanjem sledili pripovedi avtorice in goriškega novinarja in pisatelja Andree Bellaviteja, ki je sodeloval pri predstavitvi. V svojem dolgem uvodnem nagovoru je Bellavite zgodbo o Carolini postavil med tiste italijanske knjige, ki zelo poredkoma obravnavajo tematiko, ki v drugačnih tonih prikazujejo zgodovinsko dogajanje v naših krajih. Italijanski bralec bo ob prebiranju romana spoznal tudi drugo plat medalje, zlasti tisto plat, je poudaril Bellavite, ki govori o raznarodovalni politiki črnega režima med obema vojnama. Izvedel bo, kako je režim Slovencem spreminjal imena in priimke, ukinjal slovenske šole, društva in gospodarska združenja ter kopico drugih podlosti, ki so imele za cilj uničiti slovenski živelj na Primorskem. Ob koncu svojega posega je goriški pisatelj in mislec še izpostavil dejstvo, da so se stvari v zadnjih desetletjih spremenile na bolje, čeprav določeni zgodovinski dogodki vse prerado dobijo izkrivljeno, če že ne zamolčano podobo. Dodal je še, da je bogastvo našega teritorija prav v prepletanju jezikov in kultur.O zasnovi in pisanju knjige je spregovorila tudi avtorica Patrizia Socci. Povedala je, da je dogajanje na Primorskem med dvema vojnama spoznala šele ob pogovorih s taščo in da sta je njena zgodba in zgodba Primorcev tako prevzeli, da se je odločila za njuno objavo. Zahvalila se je tudi založniški hiši Robin iz Turina, ki je brez obotavljanja sprejela predstavljen tekst in pristala na njegovo objavo. Na zadnji platnici je založnik tudi zapisal, da pri Carolini gre za žensko, ki je živela v dveh stoletjih in se je s ponosom in dostojanstvom soočala z dogodki, ki so zaznamovali njeno dolgo življenje.Na koncu se je razvila kar živahna razprava, ki je obelodanila še marsikatero neznanko iz preteklosti, obenem pa je marsikdo od prisotnih »odkril«, da so njegovi predniki bili Slovenci in da je priimek, ki ga nosi, nekoč bil zapisan čisto drugače.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.