V Palači Attems na ogled umetnikov »jaz«

Katera je danes vloga umetnika? Kateri je smisel umetnikovega dela? Na ti vprašanji išče odgovor razstava Riflessi. Autoritratti nello specchio della storia, ki jo bodo odprli jutri ob 18. uri v goriški Palači Attems Petzenstein. Postavitev sta pripravila Johannes Ramharter in Raffaella Sgubin, s katerima sta sodelovala še Lorenzo Michelli in Vanja Strukelj.

Približno sedemdeset del, ki prihajajo v veliki meri iz dunajskih muzejev, tudi iz Belvedereja, sestavljajo portreti in avtoportreti, ki pripovedujejo o umetnikih in umetnosti. Razstava se razvija okoli osmih tem, med katerimi so umetnikov atelje, umetnikovo (samo)opazovanje, preoblačenje in še marsikaj. Časovno segajo umetniška dela od 16. do 20. stoletja. Razstava obiskovalcem omogoča, da se zamislijo nad pojmovanjem umetnika. Avtoportreti pa kažejo to, kar umetniki želijo pokazati. »Avtoportet ni selfie: je kompozicija, ni slučaj. Podobnost z upodobljenim umetnikom ni niti bistvena, bolj pomembno je ustvarjanje, to, kar nam želi umetnik povedati,« pravi kustos razstave Johannes Ramharter. To je posebej razvidno v sobi, kjer so na ogled ateljeji umetnikov. »Avtorji nam pokažejo posebne vidike svoje osebnosti, ki jih želijo dati v ospredje. Avtoportret je dejansko kot oder,« še pravi kustos. Zanimiv je tudi del razstave o »rojstvu« umetnikov in t.i. akademskega slikarstva. Na ogled so šaljivi prizori, s katerimi je umetnik kritiziral določen tip umetnosti, ki je temeljil na ponavljanju antičnih modelov.

Med številnimi deli gre izpostaviti avtoportret španskega umetnika Francisca Goye, avtoportret z bratom Francescom Jožefa Tominca, ne nazadnje pa dvorano, posvečeno Antonu Zoranu Mušiču. Razstava v Palači Attems ponuja marsikatera dela iz avstrijske prestolnice, razkazuje pa tudi »domača« dela iz Pokrajinskih muzejev. Razstava Riflessi spada v širši projekt zavoda Erpac, ki so ga posvetili temi portreta in avtoportreta umetnikov. Poleg goriške sta na isto temo že na ogled razstavi v Trstu in v Gradišču.