V ptičjih gnezdih plastična in sintetična vlakna

Neurja iz prejšnjih tednov so povzročila kar nekaj škode tudi v naravnem okolju. Veter je polomil nešteto vej, v najrazličnejših krajih je izruval tudi stoletna drevesa. S krošenj, ki so jih vetrni sunki neusmiljeno stresali, je padlo tudi marsikatero ptičje gnezdo, ki je sicer v tem času običajno prazno, saj so ptice večinoma že spomladi opravile svojo razmnoževalno dolžnost, medtem ko so ptičji mladiči že odrasli in odleteli v svet.

Če si bomo eno izmed odpihnjenih gnezd pobliže ogledali, bomo po vsej verjetnosti opazili, da ni spleteno le iz travnih bilk in drevesnih vejic, temveč vsebuje tudi najrazličnejša plastična in sintetična vlakna. Ptice imajo zelo rade plastično rafijo, ki jo vrtičkarji uporabljajo kot vezivo za paradižnike in številne druge zelenjadnice, in najrazličnejša sintetična vlakna. Zelo dober gradbeni material so tudi plastične vrečke, po katerih posegajo tudi večje ptice. V morskih krajih imajo ptice na voljo še najrazličnejše druge plastične odpadke, ki jih morje naplavlja na obalo.

Da tudi v naših krajih vse več vrst ptic med gradnjo svojih gnezd posega po plastiki, nam je potrdil ornitolog Paolo Utmar, ki velja za enega izmed največjih izvedencev v Furlaniji - Julijski krajini. »Že nekaj desetletij opažamo, da galebi, vranjeki, labodi in številne druge morske ptice uporabljajo odpadke, naplavljene na obalo, za gradnjo svojih gnezd. Na Cresu so gnezda številnih vrst iz družine vrabcev iz volne, saj ptice izkoristijo domala vse, kar dobijo,« razlaga Utmar, ki nam je poslal fotografijo laboda in njegovega gnezda, zgrajenega sredi odpadkov ob robu tržiške industrijske cone. Po Utmarjevih besedah je podobnih primerov iz leta v leto več, kar je seveda posledica vse večje količine plastičnih odpadkov, ki se znajdejo v naravi in še posebej v morju. Plastični odpadki so sicer za ptice še posebej nevarni, ker so njihova vlakna večinoma zelo odporna. Medtem ko ptice lahko odlomijo ali pregrizejo naravna vlakna, se jim plastika lahko ovije okoli nog oz. vratu in se je zatem ne morejo rešiti, kar se dogaja tudi v ptičjih gnezdih z mladiči.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.