Ponedeljek, 29 april 2024
Iskanje

Vinarjem prodaja padla na ničlo

Marjan Simčič opozarja na posledice koronakrize

23. apr. 2020 | 10:15
Dark Theme

Časi za vinarje, sploh za tiste, ki tržijo višji kakovostni razred vin v gostinstvu, niso lepi. »Prodaja nam je padla na ničlo,« opozarja Marjan Simčič iz Ceglega, ki svoje vino sicer izvaža v več kot štirideset držav po svetu. »Marca je še nekaj šlo, odposlali smo naročena vina,« pravi Simčič. Prodaja se je nato ustavila. Nekaj malega nekateri vinarji sicer prodajo s pomočjo svetovnega spleta, a te količine so bolj simbolične.

Ko se bodo ukrepi na račun pandemije koronavirusa začeli sproščati, je realno pričakovati, da bo gostinstvo ena zadnjih panog, ki se bo znova zagnala. Zato se za vinarje boljši časi ne obetajo tako kmalu. »Upajmo, da bo od poletja dalje naprej zaživel vsaj interni turizem v Sloveniji,« se nadeja Simčič. »Sicer pa bo treba jeseni oz. ko se bodo tržišča odprla, nadaljevati. Ne dvomim, da si določene blagovne znamke nismo utrdile mednarodnega trga in slovesa. Na vezi smo z vsemi našimi kupci, ki komaj čakajo, da bomo lahko spet sodelovali,« pravi Simčič, ki upa, da bodo vinarji lahko zdržali trenutno situacijo, tudi ob pomoči ukrepov, ki jih pripravlja slovenska vlada. Pa tudi, da bodo lahko obdržali vso delovno silo - ne glede na to, da ni prodaje, morajo vinogradniki seveda obdelati svoje vinograde, kupiti zaščitna sredstva in pokriti še druge stroške, ki jih imajo.

Vinogradniki bodo, tako Simčič, pri tej letini več poudarka dajali na kakovost kot na količino. »Govori se že, da bodo redčili pridelek v vinogradu in mislim, da je to pravi način, da ne bo prišlo do viškov in s tem tudi zloma cen. Skratka, če bo šlo za nekaj mesecev, mislim, da se bo to krizo dalo preboleti, če pa bo trajalo dolgo, je o posledicah danes še težko govoriti,« pravi Simčič, ki poudarja, kako ključnega pomena je bilo za dvolastnike v Goriških Brdih odprtje mejnih prehodov Hum in Ceglo. »Že tako preživljamo težke čase, da bi pa sedaj morali čez Vrtojbo do vinogradov in tako porabiti veliko časa, energije in denarja, bi bilo še težje,« poudarja Simčič, ki italijanski strani meje obdeluje devet od skupno 20 hektarjev vinogradov.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava