Vrtičkarji letos nadvse zadovoljni ...

Kdor je izkoristil pomladno karanteno za ureditev vrta na domačem dvorišču, bo verjetno zadovoljen, saj je letošnja letina poletne zelenjave zelo dobra. Vremenske razmere med letošnjim poletjem so bile doslej za vrtičkarje izredno ugodne. Prvi vročinski val je goriško pokrajino »ogrel« komaj prejšnji teden, medtem ko je bilo ves maj in junij sveže; temperature so bile pod povprečjem zadnjih dvajsetih let tudi večji del julija, skupno se je nabralo le nekaj tropskih noči s temperaturami nad 20 stopinjami. Poleg tega je bilo padavin precej več kot v zadnjih letih, ko so poletja zaznamovala dolga obdobja v znamenju suše in pasje vročine.

Spričo ugodnih vremenskih razmer so vrtovi obilno obrodili. Nadpovprečna je letina fižola, k čemur je seveda prispevalo sveže vreme iz prejšnjih mesecev. Že med majskim cvetenjem so bile vremenske razmere ugodne, saj se je v prejšnjih letih večkrat zgodilo, da je bilo prevroče, kar je povzročilo osušitev cvetov. Letos so bile majske temperature sveže, tako da je fižol uspešno rastel in zatem bogato obrodil. Podobno velja tudi za bučke, jajčevce in paprike. Dobra je tudi letina paradižnikov, potem ko se je moral marsikateri vrtičkar v prejšnjih letih zaradi vročine sprijazniti z zelo slabim pridelkom. Poleg vrtičkarjev so letos zadovoljni tudi sadjarji. Veliko je bilo breskev, polne sadežev, ki sicer šele zorijo in jih bodo sadjarji pobirali septembra, so tudi jablane in hruške. Edino sadje, ki ga je bilo letos zelo malo oz. skoraj nič, so marelice; pobrala jih je slana, saj gre za sadno drevje, ki prvo cveti. Po dežju iz zadnjih dni so vrtovi kot nalašč za posaditev jesenske in zimske zelenjave. V tem času vrtičkarji lahko že posadijo razne vrste radičev, motovilec in razne kapusnice; v Štandrežu seveda ne gre brez značilnega »vržota«. Že je čas tudi za posaditev koromača in cikorije, medtem ko po nekaterih vrtovih že raste por, ki ravno tako velja za priljubljeno zimsko zelenjavo. V prejšnjih letih je bilo avgusta večkrat tako vroče, da je bilo skoraj nemogoče posaditi zimsko zelenjavo; kljub zalivanju so številne sadike zaradi visokih temperatur usahnile, tako da so morali vrtičkarji čakati na prvi septembrski dež, da so še enkrat posadili svojo zimsko zelenjavo.