Vsak list je drugačen, vendar vsi so del gozda

Kaj te čaka v življenju, ko se rodiš v telesu, ki ne ustreza tvojemu čutenju in globlji identiteti? Nič dobrega, ko si pahnjen/a v surov svet, kjer si žrtev predsodkov, nasilja, izkoriščanja. Drama Princesa, ki so jo predstavili na odru gledališča Verdi, obravnava temo transspolnosti. Gre za dramatizacijo avtobiografske knjige Fernande Farias De Albuquerque z vzdevkom Princesa. Njena življenjska zgodba je navdihnila tudi kantavtorja Fabrizia De Andreja, ki ji je posvetil tankočutno pesem.

Gledališko priredbo je pripravil režiser in igralec Fabrizio Coniglio, ki je navdih in vsebino črpal iz omenjene knjige ter iz pogovorov z Mauriziom Jannellijem, nekdanjim pripadnikom Rdečih brigad, ki je Fernandi pomagal napisati knjigo, ter z Giovannijem Tamponijem, ki je Fernandi bil zelo blizu v zaporu in ji je morda edini podaril kanček ljubezni v sicer nesrečnem življenju. Protagonistko pooseblja Vladimir Luxuria, ki se je prav tako rodil v moškem telesu, vendar s povsem žensko identiteto. Ta identifikacija daje igralki posebno izrazno moč in prepričljivost.

Drama je skoraj v celoti monolog, saj se ob Luxurii na odru občasno pojavlja le Fabrizio Coniglio v vlogi zapornika Giovannija. Dogaja se v zaporu, kjer Fernanda prestaja kazen zaradi poskusa uboja zvodnice, ki ji je ukradla prihranke. Fernanda se je rodila v Braziliji kot deček Fernandinho. Odrasla je brez očeta, bila je žrtev nasilja in nerazumevanja matere, ki je zatirala njeno ženskost. Toda njena identiteta je bila močnejša od družinskega in družbenega zatajevanja.

Doživela je težke preizkušnje

Da bi se lahko navzven pokazala za to, kar je v sebi čutila in želela biti, pa se je morala spopasti s težkimi preizkušnjami. Iz Brazilije se je preselila v Italijo, srečala razne moške, hrepenela po ljubezni, doživela nasilje in izkoriščanje. Nazadnje je padla v prostitucijo in zasvojenost z mamili ter pristala v zaporu. Predstava se začne prav v celici, kjer Fernanda svojo pravo identiteto lahko polno doživlja le v sanjah. Hrepenenje po ženskosti in materinstvu je tako močno, da se v oniričnem prizoru vidi kot nosečnica.

Zaporniško okolje je trdo in neusmiljeno. Izjema je Giovanni, ki jo razume, je občutljiv, ji priskoči na pomoč. Priskrbi ji ženska oblačila. Z njim Fernanda doživi morda edini žarek razumevanja in ljubezni, ki pa le za kratek presledek osvetli njeno temačno življenje. Po prestani kazni se skuša spet približati materi, poiskati njeno razumevanje in blagoslov. Toda njena usoda je kot v starogrških tragedijah že zapečatena. Vitalna energija, ki teži k realizaciji lastne biti, se spopade s svetom in družbo, kjer zanjo ni prostora. Potem ko jo je Giovanni v zaporu že rešil pred poskusom samomora, Fernanda spet pade v spiralo prostitucije in zasvojenosti. Okužena je tudi z Aidsom, »darilom« enega od tolikih moških, ki so jo izkoristili in zavrgli. Edini izhod je nazadnje v izbiri za smrt. Življenje Fernande se konča v gozdu, v okolju, ki jo spominja na mladost, na takratne sanje in neizpolnjena pričakovanja, na prve ljubezenske zmenke, v gozdu, kot pove v poslednjem prizoru, »kjer je vsak list poseben, drugačen od vseh drugih, a kjer so prav vsi del istega gozda.« Tako kot bi moralo biti tudi med ljudmi.

Vladimir Luxuria je vlogo odigrala prepričljivo. Čeprav je njena zgodba manj tragična, saj je prav v boju za priznanje pravic transspolnih našla svojo življenjsko pot, ki jo je privedla tudi v državni parlament, na televizijo in nazadnje še na gledališke deske, se je povsem poistovetila s Fernandinim hrepenenjem in trpljenjem. Igralka med predstavo večkrat stopi z odra med publiko, jo postavlja pred izzivalna vprašanja, kako vsak od nas gleda na drugačnost in kako se sooča s transspolnostjo. Publika je bila tokrat nekoliko manj številna kot sicer, upati je, da ne zaradi licemerskega odklanjanja tematike in protagonistke večera. Kdor pa ni nasedel predsodkom in je odprtih misli in srca le prišel v teater, mu ni bilo žal. Doživel je pretresljivo predstavo in odličen Luxuriin nastop, ki so ga navzoči nagradili z bučnim, ganjenim aplavzom.