Z novim orodjem do večje jezikovne doslednosti

Ljudje smo po naravi lena bitja. A to ni edini razlog, da se v javni upravi mnogi kljub pravici in možnosti odločijo za rabo večinskega jezika namesto manjšinskega. »Ker ne poznamo terminov, ker se bojimo, da bi se z uslužbencem ne razumeli,« je razloge nanizal odgovorni urednik Primorskega dnevnika Igor Devetak, ki je vodil včerajšnjo okroglo mizo v EPICentru.

Razprava je bila posvečena prihodnosti večjezičnega poslovanja in medjezikovnega posredovanja na programskem območju ter je potekala v okviru zaključne konference projekta CrossTerm. Vodilni partner projekta je Slori, sodelujejo pa še Centralni urad za slovenski jezik pri Deželi FJK, Obalna samoupravna skupnost italijanske skupnosti - CAN Costiera, Deželna agencija za furlanski jezik ARLeF, Center za jezikovne vire in tehnologije (CJVT) na Fakulteti za racunalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani in Znanstveno-raziskovalno središce (ZRS) Koper. Eden ključnih ciljev projekta je izboljšati kakovost in učinkovitost jezikovnih storitev v javni upravi, in sicer z oblikovanjem skupnih strategij, modelov in orodij za standardizacijo pravno-upravne terminologije v jezikih čezmejnega prostora ter s spodbujanjem njihove doslednejše rabe. Kako bo projekt CrossTerm situacijo spremenil?

Orodje, ki je vredno promocije

V sklopu projekta so ustvarili tudi intuitivno orodje, ki omogoča enoten, preverjen in dostopen nabor terminologije, iz katerega informacij ne črpajo samo ljudje, ampak tudi stroji. Prevajalec Jan Vanek je opozoril, da so se prevajalci doslej pogosto znašli po svoje, kar je vodilo v nedoslednosti ali opisne prevode. Standardiziran vir pomeni veliko razbremenitev, hkrati pa povečuje zanesljivost komunikacije. »Nadejam se, da bomo to orodje ustrezno promovirali in da ga bo lahko koristilo čim več uporabnikov,« je dejal.

Poseben izziv predstavljajo področja, kjer terminologija nima pravne podlage. Jadranka Cergol, profesorica na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, je izpostavila primer akademskih naslovov. Ti se v praksi prevajajo, vendar brez pravnega priznanja, kar ovira čezmejno poklicno mobilnost. Projekt sicer ponuja predloge in terminološke rešitve, vendar brez političnega dogovora med državami ne more v celoti odpraviti teh ovir. Kljub temu ustvarja pomembno osnovo za prihodnje usklajevanje.

Na področju manjšinskih jezikov, ki niso uradni jezik nobene države, kot je furlanščina, je jezikoslovec furlanskega porekla Franco Finco opozoril na dvojni izziv. Po eni strani je potrebno približati jezik formalni rabi, po drugi pa ohraniti njegovo naravno zvočnost, grafični videz in identiteto, saj gre za »jezik srca«. Standardizacija ne pomeni vsiljevanja umetnih in nenaravnih oblik, temveč mora nastajati v dialogu z govorci. Podobno velja za toponomastiko, kjer imena krajev niso le tehnični izrazi, temveč del kulturne dediščine.

Tehnološki vidik je izpostavil vodja ljubljanskega Centra za jezikovne vire in tehnologije Simon Krek, ki je poudaril, da je razvoj jezikovnih virov danes neločljivo povezan z umetno inteligenco. Orodja, kot je CrossTerm, lahko postanejo dostopna vsem na telefonih in v upravnih sistemih, vendar ostaja ključni izziv zbiranje kakovostnih podatkov in meddržavno sodelovanje. Umetna inteligenca lahko pomaga, a zahteva nadzor in preverjanje. Na lokalni ravni je uspeh odvisen predvsem od uporabe, sta izpostavila doberdobski župan Peter Ferfoglia in prevajalec Goran Čuk, ki je zaposlen v javni upravi Občine Dolina. Terminologija ne zaživi sama od sebe. Uveljaviti jo morajo tako uslužbenci kot institucije. V praksi komunikacija še vedno pogosto poteka v narečju ali mešanici jezikov.