Z referendumom v boj za kolesarsko stezo

Če je kdo mislil, da se je »afera Korzo Italia« zaključila z odločitvijo goriškega župana Roldolfa Ziberne, da po glavni mestni ulici spet uvede dvosmerni prometni režim s kolesarsko stezo na stranskih pasovih, se je bridko motil. Ureditev osrednje goriške prometnice bo vsaj še nekaj časa predmet živahne javne razprave, saj kolesarji in drugi zagovorniki ohranitve kolesarskih površin na cestišču ne mečejo puške v koruzo in razmišljajo o vložitvi zahteve za občinski referendum, na katerem bi se občani lahko izrekli za ali proti.

Zamisel je dozorela na torkovem večernem srečanju na sedežu društva ArciGong, ki ga je sklical odbor Sì Ciclabile in Corso Italia (Da kolesarski stezi na Korzu Italia) in ki so se ga udeležili člani različnih kolesarskih združenj, odbora EkoŠtandrež, zveze Legambiente, združenj invalidov ter predstavniki nekaterih strank. Navzoči so bili goriški občinski sekretar Demokratske stranke Franco Perazza, koordinator goriške mestne sekcije Slovenske skupnosti Bernard Spazzapan in vodja svetniške skupine Foruma v goriškem občinskem svetu Andrea Picco, udeležencev različnih političnih sredin pa bi bilo gotovo več, če ne bi istočasno potekala seja občinskega sveta. »Razpravljali smo o tem, ali se je poskusna uvedba enosmernega prometa s kolesarsko stezo na cestišču obnesla in ugotovili, da se je. Eksperimentiranje je bilo uspešno, čeprav bi se marsikaj dalo izboljšati, začenši z ukinitvijo ene vrste parkirnih mest ob vozišču. Kolesarske steze se je v teh mesecih posluževalo ogromno ljudi, saj je varnejša od vožnje po stranskih pasovih, kjer morajo kolesarji sobivati s pešci in mizicami lokalov. Nekaj pripomb je bilo sicer na račun tlaka, ki ni ravno idealen, nevarnost, da bi avtomobilisti pri odpiranju vrat kakšnega kolesarja zbili, pa je bistveno večja v drugih mestnih ulicah, kjer kolesarskih površin ni,« pravi Marko Marinčič, eden od ustanoviteljev odbora za kolesarsko stezo na Korzu Italia. Po mnenju članov odbora je iz županovih izjav razbrati, da odločitev o vrnitvi k prejšnjemu prometnemu režimu ne temelji na podatkih, ki so jih redarji zbirali od februarja dalje, »temveč je osnovana zgolj na nezadovoljstvu nekaterih«.