Ženske s »koreninami«

V četrtek so na Srečanju pod lipami v Kulturnem centru Lojze Bratuž gostili tri podjetnice, vinogradnice in kmetovalke. Na večeru z naslovom Ženske, ki dajejo zemlji prihodnost so kmetovalka Sara Devetak ter vinogradnici Tamara Podversič in Nataša Kocjančič Humar v pogovoru z Andrejem Černicem spregovorile o svojem delu, podjetništvu in vlogi žensk v pretežno moških panogah. Srečanje so priredili KC Bratuž, Sončnica in Mladinski dom.

Nataša Kocjančič Humar se je primožila v vinogradniško družino Humar v Števerjanu, pred tem pa je študirala agronomijo na Univerzi v Ljubljani. Danes se posveča tudi vodenju podjetja in prodaji, ki se po njenih besedah dobro dopolnjujeta z agronomskim znanjem. Dolgoročno načrtovanje in prilagajanje tržnim trendom namreč olajšujeta sprejemanje odločitev.

Sara Devetak vodi družinsko kmetijo na Vrhu, čeprav kmetijstvo sprva ni bilo del njenih življenjskih načrtov. »Všeč so mi bili jeziki in sem se zato odločila, da bom postala prevajalka. Po nekaj mesecih na Madžarskem pa sem razumela, da je moj cilj ostati doma,« je povedala. Za 18. rojstni dan ji je dedek podaril družinsko kmetijo, njeno vodenje pa je prevzela, ko je zbolel, čeprav o kmetovanju ni vedela veliko. Danes z možem vodi didaktično kmetijo, prideluje marmelade, vložnine in druge izdelke ter je svoje delo vzljubila.

Drugačna je zgodba Tamare Podversič, ki je odraščala v vinogradniški družini, a tudi njena pot ni bila od začetka začrtana. Študirala je gospodarski inženiring in razmišljala o karieri v avtomobilski industriji. »Leta 2016 pa, ko sem prišla na Kalvarijo, sem začutila tisto kemijo, podobno občutku, ko srečaš pravo osebo v življenju,« je povedala. Z novim kmetijskim letom bo nasledila očeta Damijana Podversiča pri vodenju vinarskega podjetja.

Kaj je kakovost?

Na večeru so spregovorile tudi o kakovosti, ki je skupna vsem trem podjetjem oziroma kmetijam. Pri Humarjevih se začne v vinogradu, zagotavljajo pa jo s premišljenimi odločitvami skozi vse leto. Pomembni sta tudi raznolikost vin in povezanost z ozemljem. »Kakovost je trud, ljubezen, požrtvovalnost, družina, ker sam ne zmoreš vsega in vse to se odraža v naših pridelkih,« je povedala Sara Devetak, ki prisega tudi na biodinamično kmetovanje.

Kako pa doživljajo svojo vlogo v pretežno moški panogi? »Že na fakulteti sem vedela, da se moram dobro pripraviti, če se želim izkazati na tem področju. Potem pa sem videla, da je ženska nežnost in empatičnost velika prednost,« je povedala Nataša Kocjančič Humar. Sara Devetak svojo ženskost izraža tudi skozi izdelke. »Ko okusiš moje marmelade, okusiš tudi del mene: včasih so slajše, včasih bolj grenke,« je dejala. Tamara Podversič pa je opozorila, da je imel izraz »žensko vino« nekoč negativen prizvok, danes pa je takšno vino zelo cenjeno.

Kakšno prihodnost lahko kot ženske dajo zemlji? Tamara Podversič, ki se preizkuša tudi v novi vlogi matme, je poudarila pomen družine in medsebojne pomoči. Za Saro Devetak prihodnost predstavljajo ženska, družina, rodovitnost in vse, kar uspeva na njenem koščku zemlje. Nataša Kocjančič Humar pa želi mlajšim generacijam in svojima hčerkama pokazati, da lahko kmetijstvo in vinogradništvo omogočata prijetno življenje, svobodo gibanja in možnost razpolaganja s prostim časom.