Savoia in Slovenci (Sandor Tence)

Na današnji dan pred sedemdesetimi leti so se Italijanke in Italijani na referendumu opredelili za republiko in se dokončno odpovedali monarhiji. Za prevlado republike so odtehtale severne dežele, ki so se jasno opredelile za novo državno ureditev, pomembno, če že ne odločilno vlogo so odigrale ženske, ki so končno dobile volilno pravico.
Volilci tržaške in goriške pokrajine se niso udeležili referenduma, ker Trst in Gorica takrat še nista bila sestavni del Italije, kar velja tudi za Južno Tirolsko. Pač pa so na volišča šli Slovenci v videmski pokrajini. Če sodimo po izidih na pokrajinski ravni, se je glavnina Slovencev v Beneški Sloveniji, Reziji in Kanalski dolini opredelila za republiko.
Slovenci (tudi tisti na Tržaškem in Goriškem) bi imeli tisoč in več razlogov, da bi podprli republiko in se odpovedali monarhiji rodbine Savoia. Slednja je nemo spremljala vzpon in prevlado fašistične diktature, uvedbo protislovenske in rasne zakonodaje, vstop Italije v drugo svetovno vojno ter vse, kar je bilo s tem povezano. Seveda vključno z italijansko okupacijo Slovenije in z zatiranjem antifašističnega gibanja. Družina Savoia je torej, dokler se je dalo, podpirala fašizem in Benita Mussollinija, ko se mu je bilo treba zoperstaviti pa je kralj s Kvirinala sramotno zbežal v Pescaro in pustil Rim ter z njim vso Italijo na cedilu.
Praznik republike je tudi praznik Slovencev, ki smo njen sestavni del. Prvi so pod tedanjo italijansko kraljevino leta 1866 prišli Benečani, nato so po mirovnem sporazumu leta 1947 goriški Slovenci postali državljani republike Italije, leta 1954 pa so se jim pridružili še Slovenci na Tržaškem.
Zgodovina Slovencev v italijanski republiki ni bila postlana z rožicami. Doživeli smo lepe, manj lepe in grde trenutke. Današnji praznik pa je v vsakem primeru tudi naš.