VREME
DANES
Četrtek, 17 september 2026
Iskanje

IZKORIŠČANJE SOČE: Če vode ni, pretoka ni mogoče povečati

Gorica |
17. sep. 2026 | 15:14
    Dark Theme

    Goriški župan je v pismu ministru za ekološki prehod opozoril na vrsto konkretnih težav, ki bi jih res bilo treba rešiti. Ena izmed teh je tako imenovani »hydropeaking«, s katerim se soočajo na vseh rekah s hidroelektrarnami. Kdor bi se včeraj ob 8. uri sprehajal ob Soči pod goriškim sejemskim razstaviščem, bi opazil, da je rečna struga polna vode, saj so takrat skozi solkanske zapornice spuščali po 120 kubičnih metrov vode na sekundo. Če bi se na isto mesto vrnil dve uri kasneje, bi se lahko v nekaterih točkah s hlačnimi škornji podal z enega brega na drugega, saj je iz Solkana pritekalo le 19 kubičnih metrov na sekundo. Do tovrstnih nihanj v zadnjih dneh prihaja večkrat na dan in nedvomno škodujejo tako ribjemu življu kot tudi upraviteljem hidroelektrarn na italijanski strani meje, ki imajo ob nizkem pretoku na razpolago malo vode za proizvodnjo energije, ob visokem pa preveč. Ob takšnih razmerah bi bil nov dogovor glede izpustov iz Solkana lahko koristen, tudi nov izravnalni bazen bi lahko služil svojemu namenu. Po drugi strani vsi ukrepi, ki jih predlaga župan, ne bi imeli prav nobenega učinka med poletnimi sušami, kakršna je bila letošnja. Julija in avgusta je bil pretok reke Soče v Kobaridu okrog 9 kubičnih metrov na sekundo, pritoki (Bača, Tolminka, Idrijca) so prispevali le še nekaj kubičnih metrov vode na sekundo, tako da je do Solkana iz Zgornjega Posočja pritekalo zelo malo vode. Solkanska hidroelektrarna je v bistvu obratovala z najnižjo zmogljivostjo, več tednov ni bilo prav nobenega primera »hydropeakinga«, naravni dotok reke Soče pa je bil tako nizek, da ni zadostoval potrebam po vodi za namakanje in proizvodnjo električne energije na italijanski strani meje. V sušnih obdobjih zaradi tega ni mogoče pričakovati, da bi solkanska hidroelektrarna lahko zagotavljala večji pretok, saj vode enostavno ni, njenega akumulacijskega bazena pa ni mogoče preveč izprazniti, saj drugače pride do okvar na strojni opremi. V teh primerih bi bilo zato treba ukrepati na italijanski strani meje, vendar ne z novim izravnalnim bazenom, saj v sušnih obdobjih vode za njegovo polnjenje ne bi bilo na razpolago. Spremembe v upravljanju vodnega bogastva bi bile potrebne v Fari, kamor bi morala odtekati samo voda za namakanje, ne pa tudi tista za potrebe obratovanja tamkajšnje hidroelektrarne. Isto bi moralo veljati v Zdravščinah, kjer se je že marca 2022 zgodilo, da je bil kanal tamkajšnje hidroelektrarne poln vode, ribe pa so nekaj sto metrov stran poginjale v povsem presušeni strugi Soče pod Gradiščem.

    Če želite komentirati, morate biti registrirani