POD PREPROGO: Svet bo preživel propad Zahoda

Knjižne police se že upogibajo pod težo esejev o krizi zahodne civilizacije in njenih posledicah na globalni red. Za geopolitike je konec zahodne nadvlade le stvar časa. Vprašanje je, koliko bo boleč prehod in kaj bo sledilo. Za filozofa Edgarja Morina je kriza Zahoda sistemska polikriza, ki ne vpliva le na ekonomijo ali politiko, temveč na temelje mišljenja, civilizacije in humanizma. Upad zahodne hegemonije zahteva radikalno spremembo paradigme.Ameriški zgodovinar indijskega rodu Amitav Acharya, ki je že leta 2014 pisal o koncu ameriškega globalnega reda, v lanski knjigi, ki je zdaj izšla v italijanskem prevodu (Storia e futuro dell’ordine mondiale), napoveduje, da bo globalna civilizacija preživela zaton Zahoda in da bi iz tega lahko izšel boljši in pravičnejši svet.Acharya stvari postavlja v zgodovinsko perspektivo vse od sumerske in egipčanske civilizacije dalje. Egipt, Mezopotamija in Perzija so Grkom prispevali astronomijo, kemijo, medicino, matematiko. Sami Grki so bili orientalci, čeprav si jih je zahod vzel za praočete svoje kulture, morda zato da bi nekoliko omilil brutalnost antičnega Rima, ki je še danes vzor Trumpovim ZDA.

Na 500 straneh avtor knjige dokazuje, kako so se civilizacije prepletale, črpale ena od druge in se dopolnjevale. Vsaka je nekaj prispevala svetu, vsaka je še več črpala od drugih. Številke, vključno z ničlo, smo preko islama dobili iz Indije, sicer bi se v Evropi še dolgo mučili z rimskimi. Samopredstava o civilizirani Evropi in barbarskem svetu je laž. Rimsko uničenje kartažanske civilizacije ali pokoli za zabavo v Koloseju skoraj nimajo para po brutalnosti. Še osvajalec Džingiskan je navadno nasprotnikom trikrat ponudil podreditev po mirni poti. Le če ponudbe niso sprejeli, jih je pokončal. Njegov imperij, drugi največji v zgodovini za britanskim, ki je v 19. stoletju koloniziral četrtino sveta, je postal odprt prostor miru, sožitja in trgovanja med Azijo in Evropo.

Evropa je v zadnjih 500 letih svetu prispevala znanost, tehnologijo, industrijsko revolucijo, še prej pa je od Kitajske pridobila kompas, papir, tisk, smodnik, svilo in državno birokracijo, od islama medicino, kemijo, optiko, filozofijo, od Indije pridelovanje bombaža in jekla. Evropa pa je od osvajanja Amerik dalje svetu prinesla tudi obilo zla: kolonializem, imperializem in rasizem. Nihče ni zagrešil tako krutih genocidov kot Evropejci v obeh Amerikah, Oceaniji, Afriki. Skoraj vse kulture so poznale zasužnjevanje poražencev, belci pa so ga prvi utemeljili z rasizmom. Te kulture se nismo še otresli. Danes se izraža v ksenofobiji, predvsem do islamcev.

Medtem ko smo mi zagledani v svojo večvrednost, se v Aziji prebujajo in na ekonomski moči obnavljajo nekdanje imperije, ki jih je zahodna kolonizacija ponižala in zatrla. Vračajo se na globalno prizorišče. Se jih ima Zahod bati? Acharya je prepričan, da ne. Azija ima v svojih genih budizem, konfucianizem in svetle zglede, kot je bil v Indiji Ašoka veliki v 3. stoletju pr. n. št., najprej osvajalec in graditelj Maurijskega cesarstva, potem pa razsvetljen in miroljuben vladar, kakršnih je bilo malo v zgodovini.

Azija ne želi nadomestiti ZDA z novim globalnim imperijem, niti ne bo to zgolj multipolarni svet, je prepričan Acharya. Raje uporablja prispodobo multiplexa. Kot v kinu z več dvoranami vrtijo različne filme, tako je v svetu prostora za sobivanje različnosti. Zoperstavljati demokracije in avtokracije je ideološka prevara, s katero zahod utemeljuje svojo nadvlado. V svetu sobivajo avtoritarni, demokratični, oligarhični, skupnostni, populistični sistemi, še največ pa je hibridnih.

Planet naj bi vodili različni akterji, državni in meddržavni, a tudi fundacije, podjetja, vplivni posamezniki. Klub G7 je anahronističen, nadomestiti ga mora G-Plus, odprt tudi nedržavnim centrom oblasti trdi Acharya. Panel IPPC za podnebje naj bo vzor za obravnavo vseh skupnih problemov človeštva. To ne bo več svet, kjer bo odločala vojaška sila, ampak svet prepletanja idej, kultur in gospodarskih interesov. V njem bo svoje mesto našel tudi Zahod, a le če preseže kolonizatorsko nadutost nad drugimi civilizacijam in obračuna z rasizmom v svoji sredi.

Navidez utopični pogled. Vendar v vojni proti Iranu se je izkazala nemoč ZDA, da bi še naprej s silo uveljavljale svoj red. Veljalo bi poskusiti drugače. Acharya ponuja eno od možnih poti.