Dvoje sporočil (Ivan Žerjal)

Tržaška občinska uprava res skrbi za to, da novinarjem – predvsem slovenskim – ne zmanjka novic in gradiva za pisanje člankov, tudi o nasprotujočih si sporočilih, ki prihajajo iz njenih vrst. Včeraj smo bili priče dvema.
Prvo sporočilo: odbornici za javna dela in šolstvo Elisa Lodi in Angela Brandi sta skupaj s člani pete komisije občinskega sveta obiskali poslopje šole v Škednju, ki jo obnavljajo. Kot znano, se je obnova zavlekla, ker so bila potrebna dodatna dela za utrjevanje infrastrukture in strehe. Občinska uprava bo sicer našla potreben dodaten denar in poskrbela za dokončanje del, vendar prihaja na dan tudi z novo pobudo: po besedah odbornice Brandijeve želi namreč ponovno preučiti vprašanje porazdelitve prostorov, ki naj bi bila nesorazmerna in krivična, saj bi slovenska osnovna šola Grbec-Stepančič, ki šteje 24 učencev, imela na voljo enako velike prostore kot italijanska šola De Marchi, ki šteje 77 učencev. Sporočilo je jasno: Slovencev je številčno manj in ni prav, da imajo preveč prostora na razpolago, tudi ni važno, če sta se svojčas ravnatelja obeh šol dogovorila drugače.
Drugo sporočilo: po torkovem srečanju občinske svetnice in deželnega svetnika Demokratske stranke Valentine Repini in Stefana Ukmarja z županom Robertom Dipiazzo se vprašanje nezadostnega števila vzgojno-izobraževalnih delavcev z znanjem slovenščine v občinskih vrtcih, jaslih in integrirani šolski službi v slovenskem jeziku rešuje, saj je občinska uprava okrepila omenjeno število. Ugoden razplet torej, za dosego katerega pa je bilo treba stopiti do župana Dipiazze, potem ko pri odbornici za šolstvo Brandijevi ni bilo zaslediti bogve kakšne pripravljenosti. Bo treba torej vsakič k županu, da se reši določen problem? Kakšna so razmerja in odnosi v občinskem odboru in koaliciji o teh vprašanjih?
Gre za dileme, na katere bi morali dobiti tudi odgovor, drugače se bojim, da bomo morali o podobnih primerih v prihodnje še pisati.