KOROŠKI FOKUS: Napad v Beljaku voda na Kicklov mlin

Pred tragičnim sobotnim napadom v Beljaku, kjer je sirski prosilec za azil z nožem umoril štirinajstletnega fanta in težko ranil drugih pet oseb, je Avstrija te dni postregla tudi z dobro politično novico: vodja svobodnjaške stranke Herbert Kickl ne bo postal prvi avstrijski kancler iz vrst skrajne desnice. S tem je - vsaj zaenkrat - konec nevarnosti popolnega zasuka v desno, ki je poldrugi mesec kot damoklejev meč visel nad Avstrijo in močno vznemirjal tudi evropsko javnost.

Za presenetljiv preobrat - koalicija med svobodnjaki (FPÖ) in ljudsko stranko (ÖVP) je namreč bila bolj ali manj zapečatena - je poskrbel samooklicani »ljudski kancler« sam, ko je tik pred izpolnitvijo svojega cilja očitno le spoznal, da ni zmožen prevzeti funkcije voditelja avstrijske vlade in prekinil pogajanja z ljudsko stranko. Politični opazovalci ob tem tudi ne izključujejo, da je Kickl s svojimi protievropskimi in skrajno nacionalističnimi zahtevami namerno sprovociral propad pogajanj samo zato, da bi izsilil predčasne volitve. V primeru takih volitev so napovedi svobodnjakom namreč zagotavljale še močnejšo zmago kot 30. septembra lani, ko so prejeli kar 29 odstotkov glasov in postali najmočnejša stranka v avstrijskem parlamentu. Da je bilo konec sanj o »ljudskem kanclerju« Kicklu, pa je tudi zasluga novega predsednika ljudske stranke Christiana Stockerja, ki svobodnjakom ni prepustil varnostno izredno kočljivega notranjega ministrstva. Ne nazadnje je bil Kickl leta 2017 razrešen prav zaradi »nezmožnosti vodenja notranjega ministrstva«.

In vendar. S propadom pogajanj za skrajno desno vladno koalicijo s kanclerjem Kicklom pa notranjepolitične negotovosti v Avstriji nikakor še ni konec. Njeni državljani namreč skoraj pet mesecev po volitvah še vedno ne vedo, kakšno vlado bodo dobili. Razlogov zato je več. Tako je začetek leta spodletel poizkus oblikovanja vlade treh strank, ki naj bi jo sestavljali konservativna ljudska stranka, levičarski socialdemokrati ter liberalci (Neos). Žrtev prvega poloma je bil Karl Nehammer, ki je nato odstopil s položaja vodje ljudske stranke in položaja zveznega kanclerja, s čimer je šele odprl vrata za pogajanja o vladni koaliciji ljudske stranke s svobodnjaki in Kicklom kot kandidatom za kanclerja na čelu. Tudi ta poizkus je propadel.

Zato je pretekli teden avstrijski predsednik Alexander van der Bellen navedel štiri opcije za razrešitev nastalega političnega kaosa: predčasne volitve (še pred poletjem), sestavo manjšinske vlade ljudske stranke ali socialdemokratov (s tiho podporo drugih sredinskih strank), časovno omejeno tehnično (strokovno) vlado ter široko vladno koalicijo, ki jo bi sestavljali ljudska stranka, socialdemokrati, liberalci (Neos) in/ali zeleni. Najverjetnejša je v tem trenutku četrta opcija, ki jo podpira tudi večina Avstrijk in Avstrijcev, prav tako pa tudi predsednik države.

Stranke in tudi predsednik Alexander van der Bellen so nedvomno pod močnim časovnim pritiskom. Avstrija namreč še vedno nima državnega proračuna za tekoče leto 2025 in ji zaradi morebitne prekoračitve zadolženosti (2024 3,6 odstotka BDP-ja) grozi celo nadzor financ s strani Evropske komisije. V velikih težavah pa je tudi avstrijsko gospodarstvo, ki mu strokovnjaki za letošnje leto napovedujejo minimalno rast, če ne celo stagnacije kot v zadnjih dveh letih. Tudi število brezposelnih se giblje med dramatičnima številkama 450.000 in 500.000. Vsi ti parametri opozarjajo, da Avstrija potrebuje hitro rešitev v obliki stabilne vlade, saj bi ta morala takoj sprejeti učinkovite ukrepe glede zadolžitve države in poživitve gospodarstva in s tem zagotoviti socialno in politično stabilnost.

Čas taktičnih in strankarskih igric po dvakratnem polomu pogajanj o novi vladi je torej mimo. Ljudska stranka kakor tudi socialdemokrati imata še zadnjo priložnost, da s stabilno vlado in učinkovitimi ukrepi dokončno zaustavita nadaljnji pohod svobodnjakov na morebitnih predčasnih volitvah in vrnitev Kickla v igro za položaj avstrijskega kanclerja.

Ankete zadnjih dni namreč kažejo, da svobodnjaki - tudi po propadu pogajanj o koaliciji z ljudsko stranko - še naprej pridobivajo podporo in lahko računajo na 30 do 35 odstotkov glasov. Sobotni napad v Beljaku s smrtno žrtvijo in več ranjenimi pa le še dodatno poganja vodo na mlin Kicklovim svobodnjakom, ki svoje volilne uspehe gradijo prav z gonjo proti azilantom in migrantom ter obljubo, da bodo zgradili »trdnjavo Evropo«.