MLAJI: Običaj na preizkušnji

Sobotna nesreča v Podgori je pretresla domačine in seveda vse, ki jim je starodavni običaj postavljanja mlajev pri srcu. Poškodovanka bo po vsej verjetnosti nosila na sebi posledice nesreče celo življenje. Zaznamovani bodo tudi krajani, ki so sodelovali pri postavljanju mlaja. Tako zanje kot za sorodnike nesrečne Krminčanke se je praznik spremenil v nočno moro.

V soboto sem tudi sam sodeloval pri postavitvi dveh mlajev, najprej v Jamljah in zatem še v Štandrežu, tako da iz lastne izkušnje dobro vem, da gre za dejavnost, med katero lahko pride do nesreče. Zato je povsem na mestu zahteva po večji varnosti, ki bo odslej pogoj za postavljanje mlajev. Kdor bo še želel postavljati mlaje v goriški občini, bo moral pač poskrbeti za pridobitev ustreznih dovoljenj in za zagotavljanje varnosti, tako da v prihodnosti nikjer ne sme več biti prostora za stare »lojtre«, previsoke mlaje, prekomerno veseljačenje in niti za »štrike«, za katere ne veš, če bodo zdržali do konca.

Seveda v javnosti odmeva tudi odločitev občine, da takoj podere mlaje v Štmavru, na Oslavju in v Štandrežu. Ker ni bilo izdanih dovoljenj, ki bi potrdili, da so varni, je bila občina po nesreči dolžna zahtevati njihovo odstranitev. Se zgražati nad odločitvijo tehničnega urada oz. mestne policije nima velikega smisla, tudi iz spoštovanja do poškodovanke. Poskrbeti je po drugi strani treba, da se običaj, ki je med Slovenci globoko zakoreninjen in povezuje zlasti mladino, ohrani, čeprav bo zanj potrebno »morje« papirjev in bo treba spoštovati celo vrsto predpisov. Ti bodo v prvi vrsti zagotavljali večjo varnost ravno tistim, ki bodo mlaj dvigovali, in sploh vsem, ki bodo dogodek spremljali. Običaj zato mora preživeti, a hkrati si je treba prizadevati, da se praznik ne bo nikoli več spremenil v tragedijo.