Nedelja, 23 junij 2024
Iskanje

PIRC MUSAR V AVSTRIJI: Upi so eno, politična realnost pa drugo

Dunaj |
27. apr. 2023 | 17:00
    Dark Theme

    Ponedeljkov obisk slovenske predsednice Nataše Pirc Musar pri avstrijskem zveznem predsedniku Alexandru van der Bellnu na Dunaju je močno odmeval tudi v avstrijski javnosti, še posebej na Koroškem. Predvsem zaradi dejstva, ker je slovenska predsednica dokaj jasno povedala, da si Slovenija pričakuje čimprejšnjo odpravo nadzora na meji s Slovenijo. Ob tem je na tiskovni konferenci izrazila celo upanje, da bosta sosednji državi »našli rešitev glede nadzora na meji še pred poletjem letos«.

    Predsednici Slovenije je glede tega javno in nedvoumno pritrdil tudi njen avstrijski kolega, pri tem pa dodal, da »lahko samo upa, da bomo do tedaj našli ureditev, ki bo izvedljiva«. »Ni pa rešitve, ki bi bila enostavna.«

    Van der Bellnove besede oziroma njegova previdnost so bile jasen namig, da zadeva nima enostavne rešitve, saj Avstrija že od leta 2015 dalje neprekinjeno izvaja nadzor na meji s Slovenijo in ga - sodeč po izjavah tako avstrijskega notranjega ministra kakor tudi avstrijskega kanclerja - ne namerava ukiniti. Tudi ne po osmih letih.

    Politika avstrijske vlade je pri tem vprašanju povsem v nasprotju z mnenjem avstrijskega predsednika, ki se tega očitno dobro zaveda. Tudi zato, ker avstrijska vlada že nekaj mesecev uspešno kljubuje pritisku Evropske unije glede vključitve Romunije in Bolgarije v schengensko območje. Pri tem kancler Karl Nehammer, njegov notranji minister Gerhard Karner in vladajoča ljudska stranka dnevno inscenirajo ogroženost avstrijskih meja - še posebej zaradi tistih beguncev in migrantov, ki hočejo avstrijsko mejo prestopiti po t. i. balkanski poti.

    Vsem, ki zdaj upajo, da bo Avstrija v najkrajšem času odpravila nadzor na svoji meji s Slovenijo, je treba priklicati v spomin, da je skrajno restriktivna migrantska politika Nehammerjeve ljudske stranke - kot že v času kanclerja Sebastiana Kurza - slej ko prej eden najmočnejših stebrov notranje politike ljudske stranke. In to bo - vsaj še nekaj časa - tako ostalo. Vsaj do naslednjih parlamentarnih volitev v Avstriji, ki bodo najkasneje jeseni 2024, morda nekaj mesecev prej.

    Upe obeh državnih predsednikov gre zato žal sprejemati z močnimi pridržki. Kajti upi so nekaj, politična realnost Avstrije pa nekaj povsem drugega!

    Če želite komentirati, morate biti registrirani