VREME
DANES
Ponedeljek, 16 november 2026
Iskanje

POD PREPROGO: Namišljene in prave bombe

16. nov. 2026 | 7:30
    Dark Theme

    Medtem ko so grožnje nekega Mihajla Andropova iz Mizoginistana, da bo pognal v zrak več tisoč šol in potem z nožem pokončal preživele, spravile v paniko pol Italije, ljudje v Gazi še naprej umirajo v poplavljenih šotorih in pod bombami. V sredo je Izrael raketiral bolnišnici Naser v Han Junisu in Al Šifa v Gazi, ubil 11 ljudi in jih ranil 30. Dva svetova, dvoje meril.

    Mi vsi panični zaradi potegavščine. Vlada, ki se pogreza za posledicami lastnih napak in donedavnega klanjanja Donaldu Trumpu, išče vsako pretvezo za preusmerjanje pozornosti. Sprva so bili ruski droni. Videvali so jih po vsej Evropi, enega tudi pri letališču Malpensa, pa se je izkazalo, da je bila elektronska napravica za ojačenje televizijske antene v bližnji hiši. Potem so prišli hladilniki, letala, zdaj šole. Policisti so celo razstrelili nekaj nahrbtnikov, da so iz njih leteli zvezki, malice in kak džoint.

    Hibridna vojna? Bolj strategija napetosti. Pred desetletji, ko so družbeni protesti ogrožali režim, so v Italiji res pokale fašistične bombe. Zdaj prihajajo mejli, navidez s Tajvana, kolikor vemo, pa bi utegnili biti odposlani tudi iz rimske Garbatelle. Mar ni njihov namen vcepiti v ljudi strah, da bodo sprejeli nagobčnik, represijo študentskih protestov in milijardne investicije v tanke in lovce F35?

    Medtem ko se v Italiji strumno borimo proti mlinom na veter, v Gazi zares umirajo. Za trenutek nas je ganilo, ko je voda poplavila šotore 70 tisoč beguncev, ki jih je okupacijska vojska potisnila na plaže vse do roba morja, ali ker je usad peščene sipine pokopal mamo in tri otroke, potem ko so jim očeta že prej ubili Izraelci. Medtem kolone tovornjakov v Rafi čakajo, da Izrael dovoli vstop morda desetini humanitarne pomoči, ki bi bila potrebna.

    Se bo po volitvah v Izraelu kaj spremenilo? Še prej kot na politiko gre pogledati na javno mnenje. Meteorolog Cahi Peleg se je v napovedi ciklona, ki je udaril Gazo, rogal ljudem, ki so v vodi do kolen reševali sebe in revno imetje. »Danes se na plaži ne bodo sončili,» je zasikal. V odzivu na tisoče protestov, iz tujine bolj kot iz Izraela, je še stopnjeval zlobo: »Rad bi napovedal tako ujmo, da bi vso to golazen spravila na jug, čez Rafo na Sinaj ali kamorkoli.«

    Nič manj zlobna ni mlada Judinja, ki se je z drugimi skrajneži utaborila tik ob meji z Gazo, kjer z mesijanskim žarom v očeh in perfidnim nasmeškom na ustnicah komaj čaka, da bo vesoljni potop odplavil Arabce in bo bog tudi Gazo predal Judom.

    To sta ekstremna primera, res pa je, da med 80 in 90 odstotkov Izraelcev podpira genocid. Kaj je v teh razmerah pričakovati od nove vlade, ki jo sestavlja vodja opozicije Gadi Ajzenkot?

    Prisluhniti velja novinarju Haaretza Gideonu Levyju. Benjamin Netanjahu je bil na volitvah poražen. Morda ne bo obsojen in ga bodo pomilostili, če se umakne iz politike. Poskusil bo vse, da se to ne zgodi, vključno z novo agresijo na Iran, za kar pa nima več podpore Donalda Trumpa. V ZDA in EU si želijo zamenjave, prepričani, da je Netanjahu edini vir zla, medtem ko je le simptom globljih dilem, ki razjedajo Izrael.

    Bo Ajzenkot kos tem izzivom? Levy ni optimističen. Ajzenkot ima tri tabuje: sodelovanje z Netanjahujem, s Palestinci in s strankama ortodoksnih Judov (Haredi). Do večine v parlamentu mu manjka 13 glasov, zato mora preseči vsaj enega od tabujev. Netanjahu je izključen. Sodelovanje s Palestinci bi bil epohalen zasuk v smeri sožitja, na katerega pa ne Ajzenkot ne večina Izraelcev niso pripravljeni.

    Zato bodo naredili vse za vlado brez Palestincev ali vsaj z njihovo čim manj vidno podporo, če bi bila prav nujna. S posredovanjem desničarja Avigdorja Libermana bo v vlado skušal pritegniti stranko ortodoksnih Aškenazov, ki ima 7 poslancev. Sefardski Šas jih ima 6 in bi zagotovil pičlo večino 61 glasov, a je skrajno desen in najbrž z njim ne bo šlo. Zato naj bi nova vlada sprejela vsaj zunanjo podporo zmerne islamske stranke Ra’am (8 poslancev), s kako malo koncesijo palestinski manjšini, čakajoč, da jih ob prvi priložnosti vržejo ven in nadomestijo s kakim odpadnikom iz desnega Likuda.

    Za Gazo in Zahodni breg pa si ne delajmo utvar. Ko bi Ajzenkot vladal v zadnjih treh letih, bi počel isto, kar je Netanjahu, meni Levy. Potreben bi bil močan pritisk mednarodne skupnosti, da Izrael spet spravi na tirnice mednarodnega prava in spoštovanja človekovih pravic. A tega pritiska ni od nikoder.

    Če želite komentirati, morate biti registrirani