Poleti 1987 so pri Villanovi v občini Fara naključno odkrili nekropolo, ki so jo arheologi takrat časovno umestili v obdobje pozne antike in zgodnjega srednjega veka. Odkopali so skupaj 103 grobove in na osnovi pridatkov ugotovili, da so bile prve napovedi utemeljene.
Najdbe so popisali po takratnih predpisih, zemljišče vrnili v prvotno stanje (tam je zrasel gozdiček) in jih zaupali zavodu za spomeniško varstvo. Posebnih raziskav z novimi prijemi doslej niso opravili. Odkritje nekropole ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja je sprožilo precejšnje zanimanje, tudi zato, ker so zadevo povezovali z rimskim mostom na Majnicah, ki je, tako ali drugače, še zmeraj prisoten v zgodovinskem spominu, na nektropolo pa so (smo) skoraj pozabili. Omenjala pa se je tudi možnost, da gre za pokopališče iz langobardskega obdobja. Veliko langobardsko nekropolo so dejansko odkrili nekaj let zatem, vendar v Romansu.
Prav zato je bilo toliko bolj zanimivo predavanje, ki ga je prejšnji teden priredilo goriško jamarsko društvo Seppenhofer v okviru niza dogodkov ob društveni 50-letnici. O nekropoli sredi njiv in vinogradov pri Villanovi, približno poldrugi kilometer od kraja nekdanjega rimskega mosta, je v goriški dvorani Dora Bassi spregovoril Marco Meneghini, jamar in arheolog, ki je predstavil izsledke in zaključke dodatnih raziskav, ki jih je predstavil tudi v svoji diplomski nalogi. Na osnovi predmetov najdenih med izkopavanjem in tipologije grobov je bilo mogoče precej točno določiti začetek in čas uporabe nekropole (od 2. do 5. in 6. stoletja našega štetja). Pokopališče pa so naši predniki uporabljali skoraj pet stoletij, kar potrjuje tudi domnevo, da je bilo območje v tem času tudi neprekinjeno poseljeno.
Po drugi strani študija izključuje tudi prvo domnevo, da naj bi šlo za langobardsko pokopališče. To ne drži, je dejal predavatelj, saj sta med stotimi grobovi le dva v katerih sta bila pokopana pripadnika te skupnosti, ki se je med 5. in 6. stoletjem iz Panonije priselila v »Italijo«.
Kje je stalo naselje?
Kljub novim oz. dodatnim ugotovitvam pa ostaja nerešena še neznanka, kje je stalo naselje. Morda bo čas prinesel nova spoznanja in nove ugotovitve, saj naša pokrajina skriva še marsikaj. Pravo presenečenje je bilo, recimo, nedavno odkritje dveh grobov (med deli za preureditev glavnega trga) v Šlovrencu, kraju, ki je samo nekaj kilometrov od kraja nekdanje nekropole pri Villanovi.
Prav gotovo lahko rečemo, da je na dogajanje v ožjem in širšem prostoru vplivala prisotnost mosta na Soči že od antike (zgrajen naj bi bil v letih od 35 pred našim štetjem in 30 po našem štetju), prisotnost dveh pomembnih središč Ogleja (med pridatki v grobovih so našli številne oljenke oglejskega tipa) in Čedada in cestne povezave med Apeninskim polotokom in Padsko ravnino ter deželami preko Alp in v osrednjem delu Slovenije. Povezava z Oglejem je trajala tudi v naslednjih stoletjih preko institucije Oglejskega patriarhata, čeprav v drugačni obliki. O tem pričajo ohranjene listine iz 12. in 13. stoletja, kjer so poleg Fare omenjena naselja v okolici.